Page 161 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 161
marko kerševan
ki ga spremljajo« in »kljub svoji omejenosti s stanjem teorije in zgodo-
vinskim znanjem svojega časa ostaja kot subverzivni tekst visoko rele-
vanten za sodobno (in bodoče) raziskovanje« (Richey 2012, 57, 64).
Vprašanje zgodovinskega Jezusa in Jezusa Kristusa vere
v sodobni teologiji
Kot primer odgovora na to vprašanje smo izbrali razpravo Eberharda
Jüngla iz leta 1988 O dogmatskem pomenu vprašanja o zgodovinskem
Jezusu (2003, 214–42), čeprav bi seveda lahko našli tudi novejša besedi-
la, saj se je nenazadnje razprava o tem spet razvnela ob knjigi (in stali-
ščih) papeža Benedikta oziroma Josepha Ratzingerja Jezus iz Nazareta.
(Lehmann et al. 2007) Jüngel poudarja, da je stvar vere/dogmatike/te-
ologije Jezus Kristus (verovanje, da Jezus je Kristus), ne pa zgodovinski
Jezus, človek, kot ga lahko predstavi zgodovina iz razpoložljivih zgodo-
vinskih virov (pri čemer je dejanski zgodovinski Jezus – kot vsak človek
– seveda več, kot lahko o njem pove zgodovina iz omejenih zgodovinskih
virov). Iz teh je mogoče ugotoviti, da je ta Jezus oznanjal Božje kraljestvo,
prav tako je mogoče zgodovinsko ugotoviti, da so ga njegovi sledilci in
pisci evangelijev razpoznali in oznanjali, da je on Mesija/Kristus. Toda
iz zgodovinskega vedenja, da je Jezus oznanjal Božje kraljestvo in da je
med ljudmi obstajala vera/prepričanje, da je on Kristus, ne izhaja, da je
Jezusa nujno obravnavati in o njem govoriti kot o Kristusu. Jožef Flavij,
tradicionalno judovsko verujoči pisec, ki je bil Jezusov (skoraj) sodob-
nik, je o Jezusovem bratu Jakobu zapisal (zgolj), da je bil »brat Jezusa,
tako imenovanega Kristusa«. (Jüngel 2003, 216) Reči »Jezus Kristus« na-
ravnost in »zares«, pomeni dejansko verovati/izpovedovati, da Jezus je
Kristus. Ta vera pa ne more biti utemeljena zgodovinsko, izhajati kot
nujni sklep iz zgodovinskih dejstev. Apostol Pavel je zapisal: »Nihče ne
more reči ’Jezus je Gospod’, razen v moči Svetega duha.« (1 Kor 12,3)
Liberalna teologija in biblijska kritika od Straussa do Harnacka je
hotela in v precejšnji meri uspela z različnimi vrstami kritične anali-
ze Nove zaveze same in drugih virov priti do preverjenih zgodovinskih,
395
ki ga spremljajo« in »kljub svoji omejenosti s stanjem teorije in zgodo-
vinskim znanjem svojega časa ostaja kot subverzivni tekst visoko rele-
vanten za sodobno (in bodoče) raziskovanje« (Richey 2012, 57, 64).
Vprašanje zgodovinskega Jezusa in Jezusa Kristusa vere
v sodobni teologiji
Kot primer odgovora na to vprašanje smo izbrali razpravo Eberharda
Jüngla iz leta 1988 O dogmatskem pomenu vprašanja o zgodovinskem
Jezusu (2003, 214–42), čeprav bi seveda lahko našli tudi novejša besedi-
la, saj se je nenazadnje razprava o tem spet razvnela ob knjigi (in stali-
ščih) papeža Benedikta oziroma Josepha Ratzingerja Jezus iz Nazareta.
(Lehmann et al. 2007) Jüngel poudarja, da je stvar vere/dogmatike/te-
ologije Jezus Kristus (verovanje, da Jezus je Kristus), ne pa zgodovinski
Jezus, človek, kot ga lahko predstavi zgodovina iz razpoložljivih zgodo-
vinskih virov (pri čemer je dejanski zgodovinski Jezus – kot vsak človek
– seveda več, kot lahko o njem pove zgodovina iz omejenih zgodovinskih
virov). Iz teh je mogoče ugotoviti, da je ta Jezus oznanjal Božje kraljestvo,
prav tako je mogoče zgodovinsko ugotoviti, da so ga njegovi sledilci in
pisci evangelijev razpoznali in oznanjali, da je on Mesija/Kristus. Toda
iz zgodovinskega vedenja, da je Jezus oznanjal Božje kraljestvo in da je
med ljudmi obstajala vera/prepričanje, da je on Kristus, ne izhaja, da je
Jezusa nujno obravnavati in o njem govoriti kot o Kristusu. Jožef Flavij,
tradicionalno judovsko verujoči pisec, ki je bil Jezusov (skoraj) sodob-
nik, je o Jezusovem bratu Jakobu zapisal (zgolj), da je bil »brat Jezusa,
tako imenovanega Kristusa«. (Jüngel 2003, 216) Reči »Jezus Kristus« na-
ravnost in »zares«, pomeni dejansko verovati/izpovedovati, da Jezus je
Kristus. Ta vera pa ne more biti utemeljena zgodovinsko, izhajati kot
nujni sklep iz zgodovinskih dejstev. Apostol Pavel je zapisal: »Nihče ne
more reči ’Jezus je Gospod’, razen v moči Svetega duha.« (1 Kor 12,3)
Liberalna teologija in biblijska kritika od Straussa do Harnacka je
hotela in v precejšnji meri uspela z različnimi vrstami kritične anali-
ze Nove zaveze same in drugih virov priti do preverjenih zgodovinskih,
395
