Page 176 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 176
razgledi, vpogledi
nosti se je opiral tudi na Kierkegaarda. »Samo tisti je srečen v zakonu,
ki mu je najdena žena predestinirana, da ga razvije.«13
V tistem času si je izpisal še eno Kierkegaardovo opažanje o ljubez-
ni do ženske.
Ena sama prava beseda, kratka, silovita, dovolj, da označi vsebino lju-
bezni: ljubim te. V resnici pa bo tisti, ki prvič ne bi znal povedati nič dru-
gega in ki bi tudi potem prisilil dušo k ne manj lakoničnemu, edinole
takšnemu izrazu ljubezni, zvestejši svoji ljubi kakor pesnik, ki prosi ljudi
in bogove, naj potrdijo milino njegove ljube, in pri tem govori na tako dog-
nan način, da so vsi drugi začarani in ljubosumni.14
V nizu temeljitih in obsežnih esejev o nekaterih velikih duhovnih
postavah iz evropske filozofske in kulturne misli je prvi prav tisti z nas-
lovom Sören Kierkegaard, ki ga je izdelal in objavil v tem letu.15 To se-
veda ni presenetljivo, glede na njegovo večletno ukvarjanje s tem misle-
cem, kakor izpričujejo njegovi dnevniški zapisi, ki smo jih navedli.
Poudariti je treba, da je to bila prva izčrpnejša predstavitev Kierkegaarda
v Slovenski publicistiki.
Po tem eseju se je Kocbek znova na kratko obrnil k Dancu v svojem
dnevniškem zapisu 9. novembra 1940.
V Basler Nachrichten berem poročilo o filozofskem sestanku, kjer so
razpravljali »O eksistencialni in spoznanjski resnici«. Filozofi prve sme-
ri vidijo osnoven poziv v odločitvi, ki že od Kierkegaarda dalje vznemir-
ja človeške duhove. Zanje je eksistencialni pojem resnice tesno povezan s
pojmom dobrega, to je z ethosom. Zanje ima eksistencialna resnica prven-
stvo pred kognitivno resnico, ki jo je mogoče določiti s predmetnim znan-
stvenim raziskovanjem. Znanstveno raziskovanje se loteva le pojavnosti,
nikdar pa ne kontingentnosti, tega, kar s pojavom nastopi, ker eksistenci-
alne aktualnosti na tak način s svojimi metodami ne more obseči in zajeti.
Spoznanjska resnica ni bistveno različna od eksistencialne, pač pa je raz-
lično polna od nje.
13 Kocbek, Dnevnik 1935, 195.
14 Prav tam, 205.
15 Dom in svet XLVIII (1935): 7–8, 4040–415.
410
nosti se je opiral tudi na Kierkegaarda. »Samo tisti je srečen v zakonu,
ki mu je najdena žena predestinirana, da ga razvije.«13
V tistem času si je izpisal še eno Kierkegaardovo opažanje o ljubez-
ni do ženske.
Ena sama prava beseda, kratka, silovita, dovolj, da označi vsebino lju-
bezni: ljubim te. V resnici pa bo tisti, ki prvič ne bi znal povedati nič dru-
gega in ki bi tudi potem prisilil dušo k ne manj lakoničnemu, edinole
takšnemu izrazu ljubezni, zvestejši svoji ljubi kakor pesnik, ki prosi ljudi
in bogove, naj potrdijo milino njegove ljube, in pri tem govori na tako dog-
nan način, da so vsi drugi začarani in ljubosumni.14
V nizu temeljitih in obsežnih esejev o nekaterih velikih duhovnih
postavah iz evropske filozofske in kulturne misli je prvi prav tisti z nas-
lovom Sören Kierkegaard, ki ga je izdelal in objavil v tem letu.15 To se-
veda ni presenetljivo, glede na njegovo večletno ukvarjanje s tem misle-
cem, kakor izpričujejo njegovi dnevniški zapisi, ki smo jih navedli.
Poudariti je treba, da je to bila prva izčrpnejša predstavitev Kierkegaarda
v Slovenski publicistiki.
Po tem eseju se je Kocbek znova na kratko obrnil k Dancu v svojem
dnevniškem zapisu 9. novembra 1940.
V Basler Nachrichten berem poročilo o filozofskem sestanku, kjer so
razpravljali »O eksistencialni in spoznanjski resnici«. Filozofi prve sme-
ri vidijo osnoven poziv v odločitvi, ki že od Kierkegaarda dalje vznemir-
ja človeške duhove. Zanje je eksistencialni pojem resnice tesno povezan s
pojmom dobrega, to je z ethosom. Zanje ima eksistencialna resnica prven-
stvo pred kognitivno resnico, ki jo je mogoče določiti s predmetnim znan-
stvenim raziskovanjem. Znanstveno raziskovanje se loteva le pojavnosti,
nikdar pa ne kontingentnosti, tega, kar s pojavom nastopi, ker eksistenci-
alne aktualnosti na tak način s svojimi metodami ne more obseči in zajeti.
Spoznanjska resnica ni bistveno različna od eksistencialne, pač pa je raz-
lično polna od nje.
13 Kocbek, Dnevnik 1935, 195.
14 Prav tam, 205.
15 Dom in svet XLVIII (1935): 7–8, 4040–415.
410
