Page 210 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 210
razgledi, vpogledi
Tako zavrača kot nekritično ugotovitev »mladega slovenskega zgodo-
vinarja Boštjana Zajška«, da je bila evangeličanska župnija v Mariboru
do leta 1945 popolnoma nemška. Avtor navede, da sta bila med 183 čla-
ni v Šentilju tudi dva Slovenca in da je bilo v Mariboru na osnovi štetja
iz leta 1931 (obdelano in za notranjo rabo objavljeno leta 1943) 248 slo-
venskih evangeličanov. V medvojnem času so se nadaljevali tudi pres-
topi, leta 1938, po Anschlussu, je bilo to število največje, k protestantom
je prestopilo 48 oseb.
Po Hitlerjevem prevzemu oblasti se je nacistična propaganda širila
tudi v Sloveniji. Nacionalsocialistični pučisti, ki so se po neuspelem
puču 25. julija 1934 v Avstriji umaknili v Jugoslavijo, so bili deležni pod-
pore spodnještajerskih evangeličanskih župnij. Avtor sicer zapiše, da
bi – »čeprav je Baron pripadal vodilnemu odboru švabsko-nemškega
Kulturbunda« – zaradi tega ne smeli precenjevati vpliva evangeličanov
pri opredeljevanju za nacionalsocializem. Vendar simpatije za Hitlerja
ilustrira s primerom, ko so leta 1938 za Hitlerjev rojstni dan izobesili
zastavo s kljukastim križem na zvonik ptujske evangeličanske cerkve.
Glede vloge Maya in Barona pa meni: »Evangeličanski duhovniki kot
reprezentanti nemške manjšine na spodnjem Štajerskem so vedno bolj
prevzemali vlogo nosilcev nacionalsocialistične propagande.«
V daljšem podpoglavju (5.2.2) se avtor posveča nemški okupaci-
ji. Hitler se je odločil, da bo Jugoslavijo razbil vojaško in kot državo
ter pri tem nastopil z »neizprosno trdoto«. Zasedbe naj ne bi v začetku
prijazno sprejeli le Nemci, temveč tudi slovensko prebivalstvo. »Ljudje
so očitno pričakovali, da bodo vzpostavljene razmere, kot so bile na
Spodnjem Štajerskem v času avstro-ogrske monarhije«. Citira tudi Janka
Pleterskega.5 Z odobravanjem pa posreduje Zajškovo ugotovitev, »Črna
točka razvoja evangeličanske cerkve je bila povezava s Kulturbundom,
ki se je podvrgel nacionalsocialistični politiki«, in dodaja, da te ugoto-
vitve ne more spremeniti niti dejstvo, da je v Gradec pobegli Johann
5 Citira Pleterskega članek »Die Frage der nationalen Gleichberechtigung in
Jugoslawien 1918–1941«, v Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen
Slowenien 1848–1941, ur. Helmut Rumpler in Arnold Suppan, 155–70, tukaj 159
(Dunaj: Verlag für Geschichte und Politik; München: Oldenbourg, 1988).
444
Tako zavrača kot nekritično ugotovitev »mladega slovenskega zgodo-
vinarja Boštjana Zajška«, da je bila evangeličanska župnija v Mariboru
do leta 1945 popolnoma nemška. Avtor navede, da sta bila med 183 čla-
ni v Šentilju tudi dva Slovenca in da je bilo v Mariboru na osnovi štetja
iz leta 1931 (obdelano in za notranjo rabo objavljeno leta 1943) 248 slo-
venskih evangeličanov. V medvojnem času so se nadaljevali tudi pres-
topi, leta 1938, po Anschlussu, je bilo to število največje, k protestantom
je prestopilo 48 oseb.
Po Hitlerjevem prevzemu oblasti se je nacistična propaganda širila
tudi v Sloveniji. Nacionalsocialistični pučisti, ki so se po neuspelem
puču 25. julija 1934 v Avstriji umaknili v Jugoslavijo, so bili deležni pod-
pore spodnještajerskih evangeličanskih župnij. Avtor sicer zapiše, da
bi – »čeprav je Baron pripadal vodilnemu odboru švabsko-nemškega
Kulturbunda« – zaradi tega ne smeli precenjevati vpliva evangeličanov
pri opredeljevanju za nacionalsocializem. Vendar simpatije za Hitlerja
ilustrira s primerom, ko so leta 1938 za Hitlerjev rojstni dan izobesili
zastavo s kljukastim križem na zvonik ptujske evangeličanske cerkve.
Glede vloge Maya in Barona pa meni: »Evangeličanski duhovniki kot
reprezentanti nemške manjšine na spodnjem Štajerskem so vedno bolj
prevzemali vlogo nosilcev nacionalsocialistične propagande.«
V daljšem podpoglavju (5.2.2) se avtor posveča nemški okupaci-
ji. Hitler se je odločil, da bo Jugoslavijo razbil vojaško in kot državo
ter pri tem nastopil z »neizprosno trdoto«. Zasedbe naj ne bi v začetku
prijazno sprejeli le Nemci, temveč tudi slovensko prebivalstvo. »Ljudje
so očitno pričakovali, da bodo vzpostavljene razmere, kot so bile na
Spodnjem Štajerskem v času avstro-ogrske monarhije«. Citira tudi Janka
Pleterskega.5 Z odobravanjem pa posreduje Zajškovo ugotovitev, »Črna
točka razvoja evangeličanske cerkve je bila povezava s Kulturbundom,
ki se je podvrgel nacionalsocialistični politiki«, in dodaja, da te ugoto-
vitve ne more spremeniti niti dejstvo, da je v Gradec pobegli Johann
5 Citira Pleterskega članek »Die Frage der nationalen Gleichberechtigung in
Jugoslawien 1918–1941«, v Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen
Slowenien 1848–1941, ur. Helmut Rumpler in Arnold Suppan, 155–70, tukaj 159
(Dunaj: Verlag für Geschichte und Politik; München: Oldenbourg, 1988).
444
