Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 209
vincenc rajšp
Po letu 1930 je seniorat v Sloveniji razvijal lastno usmerjenost v okvi-
ru Evangeličanske cerkve v Jugoslaviji. Kot vodilni osebnosti seniora-
ta v Sloveniji sta se uveljavila Gerhard May v Celju in Johann Baron v
Mariboru. Delo sta si delila tako, da je bil Baron aktiven v »jugoslo-
vanskih« zadevah, v Kulturbundu. Leta 1936 je bil zaupnik za Spodnjo
Štajersko, leta 1939 pa je postal področni vodja za Spodnjo Štajersko.
Gerhard May pa je bil aktiven v okviru Društva Gustav Adolf ter je
skrbel za povezavo seniorata v Sloveniji z nemškim protestantizmom,
ne pa s protestantizmom v Jugoslaviji.
Po Anschlussu, priključitvi Avstrije k Rajhu leta 1938, je gledanje na
Nemce izven Rajha dobilo nove dimenzije. Südostdeutsches Institut v
Gradcu je izdelal študijo z naslovom Lebensfragen der Grenzbevölkerung
(Življenska vprašanja obmejnega prebivalstva), v kateri so zahtevali izse-
litev slovenskega življa iz Spodnje Štajerske. Politični koncept nemškega
jugovzhoda je našel odgovarjajoč koncept v »ljudskonemškem poslan-
stvu« Evangeličanske cerkve, ki ga je odločilno oblikoval evangličanski
župnik v Celju Gerhard May. Slednji je izdelal teološki koncept, znan kot
»ljudskonemško poslanstvo cerkve«: knjiga z naslovom Die volksdeut-
sche Sendung der Kirche je izšla leta 1934 v Göttingenu. Neki sudetski
nemški duhovnik je menil, da je May prepričljivo pokazal, »kako zelo sta
v južnoevropski diaspori boj za narodno skupnost (Volksgemeinschaft)
in boj za vero medsebojno povezana«. Johann Baron pa je razlagal, »da
sta povezanost narodnosti in vere kakor posoda in vsebina […]; vera sa-
mo-protestantov (Nur-Protestanten) je brezosebna, brez barve, brez krvi
in neprizemljena, dokler varuje vsebino brez posode«. Kot pove avtor,
je po letu 1933 v Kulturbund vedno močneje vdiral nacionalsocializem
ter leta 1939 tudi prevladal. Za katoličane na Kočevskem pove, da so bili
do zveze skeptični, medtem ko je bila aktivnost protestantov nadpro-
porcionalno velika. V nadaljevanju želi avtor Baronov angažma omili-
ti, saj da je »želel uresničiti le ideje nemškega manjšinskega poslanstva
(volksdeutsche Sendung) Evangeličanske cerkve«.
V podpoglavju (5.1.3) avtor govori o vprašanju nemškega karakterja
župnije, kjer dokazuje, da v župniji niso bili samo Nemci, čeprav »slo-
venski delež evangeličanski cerkvi ni uspel vtisniti lastnega pečata«.
443
Po letu 1930 je seniorat v Sloveniji razvijal lastno usmerjenost v okvi-
ru Evangeličanske cerkve v Jugoslaviji. Kot vodilni osebnosti seniora-
ta v Sloveniji sta se uveljavila Gerhard May v Celju in Johann Baron v
Mariboru. Delo sta si delila tako, da je bil Baron aktiven v »jugoslo-
vanskih« zadevah, v Kulturbundu. Leta 1936 je bil zaupnik za Spodnjo
Štajersko, leta 1939 pa je postal področni vodja za Spodnjo Štajersko.
Gerhard May pa je bil aktiven v okviru Društva Gustav Adolf ter je
skrbel za povezavo seniorata v Sloveniji z nemškim protestantizmom,
ne pa s protestantizmom v Jugoslaviji.
Po Anschlussu, priključitvi Avstrije k Rajhu leta 1938, je gledanje na
Nemce izven Rajha dobilo nove dimenzije. Südostdeutsches Institut v
Gradcu je izdelal študijo z naslovom Lebensfragen der Grenzbevölkerung
(Življenska vprašanja obmejnega prebivalstva), v kateri so zahtevali izse-
litev slovenskega življa iz Spodnje Štajerske. Politični koncept nemškega
jugovzhoda je našel odgovarjajoč koncept v »ljudskonemškem poslan-
stvu« Evangeličanske cerkve, ki ga je odločilno oblikoval evangličanski
župnik v Celju Gerhard May. Slednji je izdelal teološki koncept, znan kot
»ljudskonemško poslanstvo cerkve«: knjiga z naslovom Die volksdeut-
sche Sendung der Kirche je izšla leta 1934 v Göttingenu. Neki sudetski
nemški duhovnik je menil, da je May prepričljivo pokazal, »kako zelo sta
v južnoevropski diaspori boj za narodno skupnost (Volksgemeinschaft)
in boj za vero medsebojno povezana«. Johann Baron pa je razlagal, »da
sta povezanost narodnosti in vere kakor posoda in vsebina […]; vera sa-
mo-protestantov (Nur-Protestanten) je brezosebna, brez barve, brez krvi
in neprizemljena, dokler varuje vsebino brez posode«. Kot pove avtor,
je po letu 1933 v Kulturbund vedno močneje vdiral nacionalsocializem
ter leta 1939 tudi prevladal. Za katoličane na Kočevskem pove, da so bili
do zveze skeptični, medtem ko je bila aktivnost protestantov nadpro-
porcionalno velika. V nadaljevanju želi avtor Baronov angažma omili-
ti, saj da je »želel uresničiti le ideje nemškega manjšinskega poslanstva
(volksdeutsche Sendung) Evangeličanske cerkve«.
V podpoglavju (5.1.3) avtor govori o vprašanju nemškega karakterja
župnije, kjer dokazuje, da v župniji niso bili samo Nemci, čeprav »slo-
venski delež evangeličanski cerkvi ni uspel vtisniti lastnega pečata«.
443
