Page 29 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 29
majda merše
[Latinè.] cucurbita. [Windiſch.] buzha, tikva, plotniza. [Italicè.] zucca.
(MD 1592, H6b). – buča -e ž, cucurbita, buzha, tikva, Kürbiß; Boh., Reg.,
Dict. (MTh 1603 (1977), 12)
4.2 Pregled nad rabo besedja v knjižnih izdajah s slovenskim besedi-
lom v drugi polovici 16. stoletja posredno opozarja tudi na stopnjo raz-
širjenosti in pogostost rabe besed, zajetih v obliki iztočnic in podiztoč-
nic v slovnično ponazarjalne slovarske sezname iz Bohoričeve slovnice:
poleg besed in oblik, navedenih le v slovnici, in tistih, pri katerih je na-
vedbi v Bohoričevih slovarskih seznamih sledila vključitev v Megiserjeva
slovarja, do redko, pogosteje ali splošno rabljenih besed. Na širino in ob-
seg njihove rabe kaže navedba del, v katerih se pojavljajo. Več kot 450 v
Bohoričevih slovarčkih geselsko ali podgeselsko navedenih besed po po-
datkih iz Besedja (Ahačič et al. 2011) se pojavlja v najmanj desetih delih
iz druge polovice 16. stoletja, med katerimi je z več ali manj pojavitva-
mi tudi DB 1584. Med njimi so tudi splošno znani samostalniki in pri-
devniki vseh treh sklanjatvenih tipov (npr. brat, cesar, far, gospod, kralj,
kruh, otrok, oča, život; grozovit, hiter, milostiv, star, svet; beseda, cerkev,
čast, dobrota, hiša, kri, moč, noč, oblast, smrt, vera, zemlja; blago, delo,
ime itd.), enako tudi glagoli s sedanjiško spregatvijo na -am, -em in -im
(npr. dati, iti, delati, imeti, počivati, dopasti, hoteti, jesti, verovati, vze-
ti, bati se, dobiti, hoditi, ljubiti, moliti, prositi itd.). Čeprav bi jih Megiser
kot poznavalec in uporabnik slovenskega knjižnega in govorjenega jezi-
ka 16. stoletja lahko navajal tudi iz drugih virov, saj se najpogosteje ra-
bljene besede pojavljajo v delih večine piscev in v živem govoru, je prav
njihova predhodna slovarska navedba nedvomno olajševala ponovno
(Megiserjevo) slovarsko uporabo.
5 Manjšega števila besed, z njimi pa tudi oblik in glasoslovnih raz-
ličic, ki se kot gesla ali podgesla pojavljajo v Bohoričevi slovnici, v
Megiserjevih slovarjih ni mogoče zaslediti. Zgolj na Bohoričevo rabo
so bile v 16. stoletju npr. omejene besede: gibečen,45 gumi, stožerčiči, hr-
čati, lepiti, prilučiti itd.46 Megiser v svoja slovarja tudi ni vključil dela be-
45 Gibézhin, zhniga, Agilis, glenckig. (BH 1584, 49)
46 Na besede, ki jih je v primerjavi z deli drugih protestantskih piscev prvič zapisal
Bohorič (šest besed), ter na besede, ki so se pred tem že pojavile v manjšem številu
263
[Latinè.] cucurbita. [Windiſch.] buzha, tikva, plotniza. [Italicè.] zucca.
(MD 1592, H6b). – buča -e ž, cucurbita, buzha, tikva, Kürbiß; Boh., Reg.,
Dict. (MTh 1603 (1977), 12)
4.2 Pregled nad rabo besedja v knjižnih izdajah s slovenskim besedi-
lom v drugi polovici 16. stoletja posredno opozarja tudi na stopnjo raz-
širjenosti in pogostost rabe besed, zajetih v obliki iztočnic in podiztoč-
nic v slovnično ponazarjalne slovarske sezname iz Bohoričeve slovnice:
poleg besed in oblik, navedenih le v slovnici, in tistih, pri katerih je na-
vedbi v Bohoričevih slovarskih seznamih sledila vključitev v Megiserjeva
slovarja, do redko, pogosteje ali splošno rabljenih besed. Na širino in ob-
seg njihove rabe kaže navedba del, v katerih se pojavljajo. Več kot 450 v
Bohoričevih slovarčkih geselsko ali podgeselsko navedenih besed po po-
datkih iz Besedja (Ahačič et al. 2011) se pojavlja v najmanj desetih delih
iz druge polovice 16. stoletja, med katerimi je z več ali manj pojavitva-
mi tudi DB 1584. Med njimi so tudi splošno znani samostalniki in pri-
devniki vseh treh sklanjatvenih tipov (npr. brat, cesar, far, gospod, kralj,
kruh, otrok, oča, život; grozovit, hiter, milostiv, star, svet; beseda, cerkev,
čast, dobrota, hiša, kri, moč, noč, oblast, smrt, vera, zemlja; blago, delo,
ime itd.), enako tudi glagoli s sedanjiško spregatvijo na -am, -em in -im
(npr. dati, iti, delati, imeti, počivati, dopasti, hoteti, jesti, verovati, vze-
ti, bati se, dobiti, hoditi, ljubiti, moliti, prositi itd.). Čeprav bi jih Megiser
kot poznavalec in uporabnik slovenskega knjižnega in govorjenega jezi-
ka 16. stoletja lahko navajal tudi iz drugih virov, saj se najpogosteje ra-
bljene besede pojavljajo v delih večine piscev in v živem govoru, je prav
njihova predhodna slovarska navedba nedvomno olajševala ponovno
(Megiserjevo) slovarsko uporabo.
5 Manjšega števila besed, z njimi pa tudi oblik in glasoslovnih raz-
ličic, ki se kot gesla ali podgesla pojavljajo v Bohoričevi slovnici, v
Megiserjevih slovarjih ni mogoče zaslediti. Zgolj na Bohoričevo rabo
so bile v 16. stoletju npr. omejene besede: gibečen,45 gumi, stožerčiči, hr-
čati, lepiti, prilučiti itd.46 Megiser v svoja slovarja tudi ni vključil dela be-
45 Gibézhin, zhniga, Agilis, glenckig. (BH 1584, 49)
46 Na besede, ki jih je v primerjavi z deli drugih protestantskih piscev prvič zapisal
Bohorič (šest besed), ter na besede, ki so se pred tem že pojavile v manjšem številu
263
