Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 27
majda merše
Hruſhevu drevu ter podgeslo Zhreſhnovu drevu (BH 1584, 61):43 Drevu,
vá [...] / Hruſhevu drevu, ſheviga, va, pyrus, Birnbawm. / Zhreſhnovu
drevu, viga, vá, Ceraſus, hirſchbawm (BH 1584, 61) – [Deutſch.] Birnbaū.
[Latinè.] pyrus. [Windiſch.] hrushka, hrushovu drevu. [Italicè.] peraro
(MD 1592, B3b) – hruška -e ž, pirus, hruſhka, hruſhovu drevu, hruſhevi-
za, Byrnbaum (MTh 1603 (1977), 46).
3.6 Enega od dokazov za Megiserjevo uporabo Bohoričevih slovarčk-
ov ponuja tudi z njimi usmerjana izbira glasoslovnih in besedotvornih
različic. K izbiri med različicama garab in gerob, ki hkrati izkazujeta
manjšo in večjo glasoslovno oddaljitev od izvirne nemške oblike in ki
sta ju izmenično rabila tudi Trubar in Dalmatin, je verjetno pripomogla
prav navedba različice gerab pri Bohoriču, npr.: Gerab, a, Tutor, gerhab,
vormund. (BH 1584, 49) – [Deutſch.] Gerhab. [Latinè.] tutor. [Windiſch.]
gerab. [Italicè.] tutore. (MD 1592, B3b)
3.6.1 Podobno razporeditev kot glasoslovne izkazujejo tudi tvorbene
različice; npr. pri paru lebunga – lebinga, ki je posledica uporabe različ-
nih besedotvornih obrazil (-unga, ki je bližje izhodiščnemu nemškemu
-ung, in -inga, ki kaže večjo prilagojenost slovenskemu govornemu oko-
lju). Lebunga je po Bohoričevem zgledu vključena tudi v MD 1592, lebin-
ga, ki se hkrati glasoslovno prekriva s pojavitvami v nekaterih zgodnej-
ših Trubarjevih (npr. v TC 1575) delih, pa kaže omejenost na MTh 1603.
Podobno nasprotje izkazuje tudi Megiserjeva izbira manjšalnice kam-
čec v MTh 1603, s katero nadomešča manjšalnico kamčič, navedeno po
Bohoričevem zgledu tudi v MD 1592. Tovrstne zamenjave, vezane na
MTh 1603 in povečini že opažene (Merše 2014), kažejo na spremembe
koncepta slovarja, prirejene večjezičnosti in večjemu številu ustreznic.
3.7 Primerjava je odkrila tudi nekaj premikov oblikoslovnega znača-
ja, ki so jih spodbudile v Bohoričevi slovnici nakazane dileme. Nekaj ne-
gotovosti glede spregatve npr. odpira geslo z dvema iztočnicama ter ne-
jasno razmejeno spregatvijo: Hàrzhèm, Hèrzháti, vel. Hèrkáti, Hèrzhàl,
vel Hèrkàl, Sterto, ſchnarche, ſchlaffe tieff (BH 1584, 129). Odpravlja jo
43 V DB 1584 je npr. mogoče zaslediti tudi zgled: kakòr ena rodovita Olika, inu
kakòr ner viſhe Cipreſhovu drivu. (DB 1584, II,173b). O Megiserjevem slovarskem
zrcaljenju potekajočih glasoslovnih procesov prim. Merše 2006, zlasti 127.
261
Hruſhevu drevu ter podgeslo Zhreſhnovu drevu (BH 1584, 61):43 Drevu,
vá [...] / Hruſhevu drevu, ſheviga, va, pyrus, Birnbawm. / Zhreſhnovu
drevu, viga, vá, Ceraſus, hirſchbawm (BH 1584, 61) – [Deutſch.] Birnbaū.
[Latinè.] pyrus. [Windiſch.] hrushka, hrushovu drevu. [Italicè.] peraro
(MD 1592, B3b) – hruška -e ž, pirus, hruſhka, hruſhovu drevu, hruſhevi-
za, Byrnbaum (MTh 1603 (1977), 46).
3.6 Enega od dokazov za Megiserjevo uporabo Bohoričevih slovarčk-
ov ponuja tudi z njimi usmerjana izbira glasoslovnih in besedotvornih
različic. K izbiri med različicama garab in gerob, ki hkrati izkazujeta
manjšo in večjo glasoslovno oddaljitev od izvirne nemške oblike in ki
sta ju izmenično rabila tudi Trubar in Dalmatin, je verjetno pripomogla
prav navedba različice gerab pri Bohoriču, npr.: Gerab, a, Tutor, gerhab,
vormund. (BH 1584, 49) – [Deutſch.] Gerhab. [Latinè.] tutor. [Windiſch.]
gerab. [Italicè.] tutore. (MD 1592, B3b)
3.6.1 Podobno razporeditev kot glasoslovne izkazujejo tudi tvorbene
različice; npr. pri paru lebunga – lebinga, ki je posledica uporabe različ-
nih besedotvornih obrazil (-unga, ki je bližje izhodiščnemu nemškemu
-ung, in -inga, ki kaže večjo prilagojenost slovenskemu govornemu oko-
lju). Lebunga je po Bohoričevem zgledu vključena tudi v MD 1592, lebin-
ga, ki se hkrati glasoslovno prekriva s pojavitvami v nekaterih zgodnej-
ših Trubarjevih (npr. v TC 1575) delih, pa kaže omejenost na MTh 1603.
Podobno nasprotje izkazuje tudi Megiserjeva izbira manjšalnice kam-
čec v MTh 1603, s katero nadomešča manjšalnico kamčič, navedeno po
Bohoričevem zgledu tudi v MD 1592. Tovrstne zamenjave, vezane na
MTh 1603 in povečini že opažene (Merše 2014), kažejo na spremembe
koncepta slovarja, prirejene večjezičnosti in večjemu številu ustreznic.
3.7 Primerjava je odkrila tudi nekaj premikov oblikoslovnega znača-
ja, ki so jih spodbudile v Bohoričevi slovnici nakazane dileme. Nekaj ne-
gotovosti glede spregatve npr. odpira geslo z dvema iztočnicama ter ne-
jasno razmejeno spregatvijo: Hàrzhèm, Hèrzháti, vel. Hèrkáti, Hèrzhàl,
vel Hèrkàl, Sterto, ſchnarche, ſchlaffe tieff (BH 1584, 129). Odpravlja jo
43 V DB 1584 je npr. mogoče zaslediti tudi zgled: kakòr ena rodovita Olika, inu
kakòr ner viſhe Cipreſhovu drivu. (DB 1584, II,173b). O Megiserjevem slovarskem
zrcaljenju potekajočih glasoslovnih procesov prim. Merše 2006, zlasti 127.
261
