Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 30
razprave, študije
sedja, ki je bilo pred navedbo v Bohoričevih slovarčkih že uporabljeno
bodisi v nekaterih Trubarjevih delih, v KPo 1567 in/ali v JPo 1578.
5.1 Primerjalni pregled je pokazal, da Megiser v svoja slovarja tudi ni
vključeval nekaterih redkih glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvor-
nih različic, navedenih v Bohoričevih slovarčkih.
Megiser se je npr. pri izbiri slovenskih ustreznic namesto za dolmača,
geselsko izpostavljenega v BH 1584, raje odločil za vključitev slovenske-
mu jeziku glasoslovno bolj prilagojene različice tolmač, ki se pojavlja ob
splošno uveljavljenem glagolu tolmačiti47 (in drugih členih besedne dru-
žine: npr. tolmačen in tolmačenje), navedenem tudi v obeh Megiserjevih
slovarjih.
Namesto primerniške oblike starji, zapisano Starij, ga, presbyter,
Elterer. (BH 1584, 53), se je npr. raje odločil za navedbo splošno uveljav-
ljenega primernika stariši. Prav tako ni čutil potrebe po navajanju red-
keje rabljenih tvorjenk (npr. manjšalnic kot nožiček; v MTh 1603 je npr.
vključil širše poznano različico nožič),48 nekaterih pridevnikov (npr. gi-
bečin), redkeje rabljenih strokovnih poimenovanj (npr. gumi, precep, sto-
žerčiči – slednjega kot sopomenke samostalnika zvezdišče), pokrajinsko
ožje uveljavljenih poimenovanj (gromača). Na takšno odločitev občasno
kaže tudi primerjava z obema Registroma (v DB 1578 in v DB 1584): gro-
mača kot sopomenka grmade (v BH 1584) oz. kupa (v obeh Registrih) se
npr. pojavlja v vseh treh slovarskih virih; npr. Gèrmáda, de, Congeries.
ſtein oder holzhauffen. / Gromazha, zhe, idem. (BH 1584, 56) – [Crajnſki.]
del, je opozoril Ahačič (2007, 130–31). Na obe spoznanji (glede prvega zapisa in
glede redke pojavnosti besed) je oprl sklepanje, da Bohorič ni delal slovarčkov na
podlagi tedanjega knjižnega gradiva (Ahačič 2007, 130).
47 Glagol je tvorbeno izhodišče predponskega glagola iztolmačiti (z različico
stolmačiti) in nedovršnega para ter bogatih besednih družin: npr. iztolmačiti/
stolmačiti – iztolmačovati, iztolmačen, stolmačovan, stomačenje (v Trubarjevih
delih tudi tolmačar in tolmačer, pri Dalmatinu pa tolmečer), tolmačen, tolmačovati,
tolmačenje, tolmačovanje itd.
48 Na večjo uveljavljenost manjšalnice nožič kaže tako število del, v katerih je
izpričana, kot pogostost njenega navajanja ob hkratni rabi nožička (npr. v DB
1584). Po podatkih iz Besedja (Ahačič et al. 2011, 290) se nožič pojavlja v štirih
delih, nožiček pa posamično le v dveh.
264
sedja, ki je bilo pred navedbo v Bohoričevih slovarčkih že uporabljeno
bodisi v nekaterih Trubarjevih delih, v KPo 1567 in/ali v JPo 1578.
5.1 Primerjalni pregled je pokazal, da Megiser v svoja slovarja tudi ni
vključeval nekaterih redkih glasoslovnih, oblikoslovnih in besedotvor-
nih različic, navedenih v Bohoričevih slovarčkih.
Megiser se je npr. pri izbiri slovenskih ustreznic namesto za dolmača,
geselsko izpostavljenega v BH 1584, raje odločil za vključitev slovenske-
mu jeziku glasoslovno bolj prilagojene različice tolmač, ki se pojavlja ob
splošno uveljavljenem glagolu tolmačiti47 (in drugih členih besedne dru-
žine: npr. tolmačen in tolmačenje), navedenem tudi v obeh Megiserjevih
slovarjih.
Namesto primerniške oblike starji, zapisano Starij, ga, presbyter,
Elterer. (BH 1584, 53), se je npr. raje odločil za navedbo splošno uveljav-
ljenega primernika stariši. Prav tako ni čutil potrebe po navajanju red-
keje rabljenih tvorjenk (npr. manjšalnic kot nožiček; v MTh 1603 je npr.
vključil širše poznano različico nožič),48 nekaterih pridevnikov (npr. gi-
bečin), redkeje rabljenih strokovnih poimenovanj (npr. gumi, precep, sto-
žerčiči – slednjega kot sopomenke samostalnika zvezdišče), pokrajinsko
ožje uveljavljenih poimenovanj (gromača). Na takšno odločitev občasno
kaže tudi primerjava z obema Registroma (v DB 1578 in v DB 1584): gro-
mača kot sopomenka grmade (v BH 1584) oz. kupa (v obeh Registrih) se
npr. pojavlja v vseh treh slovarskih virih; npr. Gèrmáda, de, Congeries.
ſtein oder holzhauffen. / Gromazha, zhe, idem. (BH 1584, 56) – [Crajnſki.]
del, je opozoril Ahačič (2007, 130–31). Na obe spoznanji (glede prvega zapisa in
glede redke pojavnosti besed) je oprl sklepanje, da Bohorič ni delal slovarčkov na
podlagi tedanjega knjižnega gradiva (Ahačič 2007, 130).
47 Glagol je tvorbeno izhodišče predponskega glagola iztolmačiti (z različico
stolmačiti) in nedovršnega para ter bogatih besednih družin: npr. iztolmačiti/
stolmačiti – iztolmačovati, iztolmačen, stolmačovan, stomačenje (v Trubarjevih
delih tudi tolmačar in tolmačer, pri Dalmatinu pa tolmečer), tolmačen, tolmačovati,
tolmačenje, tolmačovanje itd.
48 Na večjo uveljavljenost manjšalnice nožič kaže tako število del, v katerih je
izpričana, kot pogostost njenega navajanja ob hkratni rabi nožička (npr. v DB
1584). Po podatkih iz Besedja (Ahačič et al. 2011, 290) se nožič pojavlja v štirih
delih, nožiček pa posamično le v dveh.
264
