Page 37 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 37
vincenc rajšp
kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemar-
janje duhovne izobrazbe« pa poudarja humanistični izobraževalni vi-
dik ter pojmovanje neizobraženosti s strani humanistov, ki ne pome-
nijo razmer na določenem področju (Lesigang-Bruckmüller 2009,168).
Bohorič se je te naloge lotil in po smrti Lenarta Budine prevzel vodenje
stanovske šole, ki je bila ustanovljena leta 1563.
Bohorič je bil tesno povezan z Jurijem Dalmatinom, ki je bil nje-
gov učenec, posebej pa ju je povezalo delo ob prevajanju Svetega pis-
ma. Kot sad tega sodelovanja je nastala prva slovenska slovnica Zimske
urice. Tako so vsi trije pustili Slovencem nekaj prvega: Trubar prvo slo-
vensko knjigo, Dalmatin prvi celoten prevod Svetega pisma in Bohorič
prvo slovnico ter prvi slovar, ki se sicer ni ohranil, tako da gre prven-
stvo Megiserjevemu slovarju Dictionarium quatuor linguarum. (Megiser
1592)
Vsi trije slovenski velikani 16. stoletja pa so bili povezani s središčem
– središči – reformacije v državi Svetega rimskega cesarstva, v okvir
katere je spadala večina slovenskega govornega področja. Trubar in
Dalmatin sta bila povezana predvsem z deželo Württemberg. Trubar je
deloval v njej kot protestantski pridigar domala 36 let in tam tudi napi-
sal večino tekstov in slovenskih prevodov. Jurij Dalmatin pa se je v tej
deželi izobraževal, ko je obiskoval najprej latinsko šolo v Bebenhausnu
in nato študiral na univerzi v Tübingenu kot štipendist Tüffernovega
štipendijskega sklada.
Veliko manj poznamo zgodovino prvih stikov Adama Bohoriča
z nemškimi protestantskimi deželami. Kot pove sam, je študiral v
Wittenbergu in kot profesorja omenja Filipa Melanchthona. Le obža-
lujemo lahko, da ne razpolagamo z nikakršnimi Bohoričevimi spomi-
ni na bivanje v Wittenbergu. Če je bil po letu 1551 vodja glasbene šole v
Krškem, lahko od tu nazaj mislimo na njegovo bivanje v 1000 km oddal-
jenem središču reformacije Wittenbergu. Tako je nedvomno vsaj del šti-
ridesetih let 16. stoletja preživel tam. Leta 1546 je umrl reformator in pro-
fesor tamkajšnje univerze Martin Luther. Leta 1541 je prišel v Wittenberg
Istran Matija Vlačič – Flacius Illiricus in bil tam v letih 1545 do 1549 pro-
fesor hebrejščine. Univerza v Wittenbergu je bila za reformacijo izred-
271
kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemar-
janje duhovne izobrazbe« pa poudarja humanistični izobraževalni vi-
dik ter pojmovanje neizobraženosti s strani humanistov, ki ne pome-
nijo razmer na določenem področju (Lesigang-Bruckmüller 2009,168).
Bohorič se je te naloge lotil in po smrti Lenarta Budine prevzel vodenje
stanovske šole, ki je bila ustanovljena leta 1563.
Bohorič je bil tesno povezan z Jurijem Dalmatinom, ki je bil nje-
gov učenec, posebej pa ju je povezalo delo ob prevajanju Svetega pis-
ma. Kot sad tega sodelovanja je nastala prva slovenska slovnica Zimske
urice. Tako so vsi trije pustili Slovencem nekaj prvega: Trubar prvo slo-
vensko knjigo, Dalmatin prvi celoten prevod Svetega pisma in Bohorič
prvo slovnico ter prvi slovar, ki se sicer ni ohranil, tako da gre prven-
stvo Megiserjevemu slovarju Dictionarium quatuor linguarum. (Megiser
1592)
Vsi trije slovenski velikani 16. stoletja pa so bili povezani s središčem
– središči – reformacije v državi Svetega rimskega cesarstva, v okvir
katere je spadala večina slovenskega govornega področja. Trubar in
Dalmatin sta bila povezana predvsem z deželo Württemberg. Trubar je
deloval v njej kot protestantski pridigar domala 36 let in tam tudi napi-
sal večino tekstov in slovenskih prevodov. Jurij Dalmatin pa se je v tej
deželi izobraževal, ko je obiskoval najprej latinsko šolo v Bebenhausnu
in nato študiral na univerzi v Tübingenu kot štipendist Tüffernovega
štipendijskega sklada.
Veliko manj poznamo zgodovino prvih stikov Adama Bohoriča
z nemškimi protestantskimi deželami. Kot pove sam, je študiral v
Wittenbergu in kot profesorja omenja Filipa Melanchthona. Le obža-
lujemo lahko, da ne razpolagamo z nikakršnimi Bohoričevimi spomi-
ni na bivanje v Wittenbergu. Če je bil po letu 1551 vodja glasbene šole v
Krškem, lahko od tu nazaj mislimo na njegovo bivanje v 1000 km oddal-
jenem središču reformacije Wittenbergu. Tako je nedvomno vsaj del šti-
ridesetih let 16. stoletja preživel tam. Leta 1546 je umrl reformator in pro-
fesor tamkajšnje univerze Martin Luther. Leta 1541 je prišel v Wittenberg
Istran Matija Vlačič – Flacius Illiricus in bil tam v letih 1545 do 1549 pro-
fesor hebrejščine. Univerza v Wittenbergu je bila za reformacijo izred-
271
