Page 42 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 42
razprave, študije
danje, ki je bilo v resnici usmerjeno v prihodnost, je tudi na geografskem
področju izhajalo iz predstav sveta antičnega geografa Ptolemeja in dru-
gih antičnih piscev, ki so bile tudi humanistom večkrat bolj znane od re-
alnega sodobnega stanja. Po drugi strani pa je bilo le mogoče s prikazo-
vanjem stare slave vzbuditi pomen za sodobnost. K realnejši predstavitvi
geografskega prostora in prostora bivanja različnih »nacij« je pripomo-
gla sodobna kartografija, ki je dopolnila še vedno prisotno Ptolemejevo
kartografijo. Sodobni zemljevidi so bili zelo pomembni tudi za geograf-
ski prikaz bivanja ljudstev, ki so jih v svojih spisih navajali slovenski pro-
testantski pisci, predvsem pa za geografski prostor, na katerem so biva-
li Slovenci. S pomočjo novoveške kartografije je bilo mogoče slovensko
govorno območje postaviti v realen geografski prostor. Odličen pripo-
moček je postala druga izdaja Ortelijevega atlasa iz leta 1572.
V njem sta bila objavljena dva zemljevida, ki prikazujeta sloven-
ski prostor. August Hirschvogel je avtor prvega zemljevida z naslovom
Sclavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, Finitimarumque regi-
onvm nova descriptio. V komentarju v navedeni izdaji so karto naslo-
vili Slowenien und Slawonien, saj v resnici zajema domala celotno slo-
vensko etnično ozemlje z imeni dežel: Koroška (Kernten), Štajerska
(Steyermarck) ter celjsko področje (Cillei), medtem ko je Kranjska po-
krita s tremi imeni Gornja Kranjska (Ober Krayn), Kras (Karst) in
Slovenska marka (Windisch Marck). Slavonija (Windischland) pa zaje-
ma območje med reko Sotlo, Dravo, Savo in Donavo. Istra je označena
kot Isterreich, Hrvaška pa kot Crabaten in zajema območje med rekama
Kolpo in Savo, reko Vrbas in Jadranskim morjem. Bosna, ki je bila pod
Turki, ni podrobneje kartografsko obdelana. Le zaledje Zadra je izri-
sano in označeno kot Gornja Bosna (Ober Wossen) (Ortelius 2007, 92–
93). Za slovensko govorno področje skupno ime ni obstajalo, tako kot
na primer za Hrvaško ali Bosno, vendar je bilo iz komentarja razvidno,
da gre za področje slovenskega jezika, ki so ga v nemščini poimenova-
li kot windisch. V komentarju je zapisano (Ortelius 2007, 158), da so na
področju (ki ga zajema karta) nekdanjega Ilirika nastale dežele Koroška,
Hrvaška in Kranjska ter marcam Sclavonicam, ki jo danes splošno ime-
nujejo Windische Marck. Piscu se je zdelo še potrebno, da pove nekaj o
276
danje, ki je bilo v resnici usmerjeno v prihodnost, je tudi na geografskem
področju izhajalo iz predstav sveta antičnega geografa Ptolemeja in dru-
gih antičnih piscev, ki so bile tudi humanistom večkrat bolj znane od re-
alnega sodobnega stanja. Po drugi strani pa je bilo le mogoče s prikazo-
vanjem stare slave vzbuditi pomen za sodobnost. K realnejši predstavitvi
geografskega prostora in prostora bivanja različnih »nacij« je pripomo-
gla sodobna kartografija, ki je dopolnila še vedno prisotno Ptolemejevo
kartografijo. Sodobni zemljevidi so bili zelo pomembni tudi za geograf-
ski prikaz bivanja ljudstev, ki so jih v svojih spisih navajali slovenski pro-
testantski pisci, predvsem pa za geografski prostor, na katerem so biva-
li Slovenci. S pomočjo novoveške kartografije je bilo mogoče slovensko
govorno območje postaviti v realen geografski prostor. Odličen pripo-
moček je postala druga izdaja Ortelijevega atlasa iz leta 1572.
V njem sta bila objavljena dva zemljevida, ki prikazujeta sloven-
ski prostor. August Hirschvogel je avtor prvega zemljevida z naslovom
Sclavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, Finitimarumque regi-
onvm nova descriptio. V komentarju v navedeni izdaji so karto naslo-
vili Slowenien und Slawonien, saj v resnici zajema domala celotno slo-
vensko etnično ozemlje z imeni dežel: Koroška (Kernten), Štajerska
(Steyermarck) ter celjsko področje (Cillei), medtem ko je Kranjska po-
krita s tremi imeni Gornja Kranjska (Ober Krayn), Kras (Karst) in
Slovenska marka (Windisch Marck). Slavonija (Windischland) pa zaje-
ma območje med reko Sotlo, Dravo, Savo in Donavo. Istra je označena
kot Isterreich, Hrvaška pa kot Crabaten in zajema območje med rekama
Kolpo in Savo, reko Vrbas in Jadranskim morjem. Bosna, ki je bila pod
Turki, ni podrobneje kartografsko obdelana. Le zaledje Zadra je izri-
sano in označeno kot Gornja Bosna (Ober Wossen) (Ortelius 2007, 92–
93). Za slovensko govorno področje skupno ime ni obstajalo, tako kot
na primer za Hrvaško ali Bosno, vendar je bilo iz komentarja razvidno,
da gre za področje slovenskega jezika, ki so ga v nemščini poimenova-
li kot windisch. V komentarju je zapisano (Ortelius 2007, 158), da so na
področju (ki ga zajema karta) nekdanjega Ilirika nastale dežele Koroška,
Hrvaška in Kranjska ter marcam Sclavonicam, ki jo danes splošno ime-
nujejo Windische Marck. Piscu se je zdelo še potrebno, da pove nekaj o
276
