Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 40
razprave, študije
izpostavljali svobodo, nemško svobodo (Teutsche Libertät), je Bohorič
našel originalni pomen Slovanov, med katere so spadali tudi Slovenci, v
pojmu in besedi SLAVA.
Gramatike jezikov v Evropi v 16. stoletju
V zgodnjem novem veku so po vsej v Evropi pridobili na veljavi živi
jeziki. Ljudski jeziki so vedno bolj prodirali v širšo rabo na področjih,
ki so bila doslej pridržana latinščini. To pa je zahtevalo kodifikacijo
knjižnega jezika, kar je pospešilo pisanje gramatik. Začelo se je na ro-
manskem jezikovnem področju, poimenovanem Romania. Sem v Evropi
spadajo države Portugalska, Vatikan, Andora, Monaco, San Marino,
večji del Italije, Španija, Francija, Romunija in Moldavija ter velik del
Belgije in del Švice. Prva gramatika živega jezika v Evropi je bila španska
gramatika, z naslovom Gramática de la lengua castellan, izšla leta 1492,
katere avtor je Antonio de Nebrijas. Prva italijanska gramatica z naslo-
vom Prose della volgar lingua, njen avtor je Pietro Bembos, je izšla leta
1525, prva portugalska z naslovom Gramática da lingoagem portuguesa,
ki jo je napisal Fernão Oliveiras, leta 1536 in prva francoska gramatika
z naslovom La deffence et illustration de la langue françoyse, katere av-
tor je Joachim Du Bellays, leta 1549. (Gardt 1999, 45)
Slovenščina se je v 16. stoletju uveljavljala v kulturnem okolju uveljavl-
janja nemščine. Za to okolje je značilna recepcija Tacitove Germaniae. O
Tacitovi Germanii je leta 1497 predaval humanist Conrad Celtis na du-
najski univerzi, leta 1519 je izšla komentarina izdaja in leta 1526 nemški
prevod (Gardt 1999, 50). Delo je postalo simbol nemškega kulturnega
patriotizma. Nemška jezikovna pobuda pa je izhajala iz reformacije, s
poudarjanjem pomena Svetega pisma. Janezov Evangelij se začne z bese-
do, »Na začetku je bila beseda«, in beseda ima ustvarjalno moč, čeprav ta
pripada le Bogu. V zvezi z jeziki je imela velik pomen svetopisemska ba-
bilonska zmešnjava jezikov, saj so tudi evropski jeziki svoj začetek sku-
šali navezati na ta dogodek. Še posebno težo pa je Sveto pismo pridobilo
z Luthrovim prevodom. Pa ne, ker bi bil prvi, temveč s čisto določeno
274
izpostavljali svobodo, nemško svobodo (Teutsche Libertät), je Bohorič
našel originalni pomen Slovanov, med katere so spadali tudi Slovenci, v
pojmu in besedi SLAVA.
Gramatike jezikov v Evropi v 16. stoletju
V zgodnjem novem veku so po vsej v Evropi pridobili na veljavi živi
jeziki. Ljudski jeziki so vedno bolj prodirali v širšo rabo na področjih,
ki so bila doslej pridržana latinščini. To pa je zahtevalo kodifikacijo
knjižnega jezika, kar je pospešilo pisanje gramatik. Začelo se je na ro-
manskem jezikovnem področju, poimenovanem Romania. Sem v Evropi
spadajo države Portugalska, Vatikan, Andora, Monaco, San Marino,
večji del Italije, Španija, Francija, Romunija in Moldavija ter velik del
Belgije in del Švice. Prva gramatika živega jezika v Evropi je bila španska
gramatika, z naslovom Gramática de la lengua castellan, izšla leta 1492,
katere avtor je Antonio de Nebrijas. Prva italijanska gramatica z naslo-
vom Prose della volgar lingua, njen avtor je Pietro Bembos, je izšla leta
1525, prva portugalska z naslovom Gramática da lingoagem portuguesa,
ki jo je napisal Fernão Oliveiras, leta 1536 in prva francoska gramatika
z naslovom La deffence et illustration de la langue françoyse, katere av-
tor je Joachim Du Bellays, leta 1549. (Gardt 1999, 45)
Slovenščina se je v 16. stoletju uveljavljala v kulturnem okolju uveljavl-
janja nemščine. Za to okolje je značilna recepcija Tacitove Germaniae. O
Tacitovi Germanii je leta 1497 predaval humanist Conrad Celtis na du-
najski univerzi, leta 1519 je izšla komentarina izdaja in leta 1526 nemški
prevod (Gardt 1999, 50). Delo je postalo simbol nemškega kulturnega
patriotizma. Nemška jezikovna pobuda pa je izhajala iz reformacije, s
poudarjanjem pomena Svetega pisma. Janezov Evangelij se začne z bese-
do, »Na začetku je bila beseda«, in beseda ima ustvarjalno moč, čeprav ta
pripada le Bogu. V zvezi z jeziki je imela velik pomen svetopisemska ba-
bilonska zmešnjava jezikov, saj so tudi evropski jeziki svoj začetek sku-
šali navezati na ta dogodek. Še posebno težo pa je Sveto pismo pridobilo
z Luthrovim prevodom. Pa ne, ker bi bil prvi, temveč s čisto določeno
274
