Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 69
tanja žigon
(Spindler 1575, nepag.). Poznal jo je že Valvasor, seveda pa jo je imel pred
seboj tudi Peter pl. Radics, ko je pisal knjigo o Herbardu; pridigo je v ce-
loti prepisal in jo (žal s številnimi tiskarskimi škrati, ki so se prikradli
vanjo) natisnil v svoji knjigi med prilogami.
Radicseva monografija o Auerspergu obsega 394 strani. Uvodoma je
na skoraj sto straneh predstavil zgodovino rodbine Auersperg in njeno
vlogo na Kranjskem, temu pa sledi devet poglavij, v katerih predstavi
Herbardovo življenje in delo. Spregovori o njegovem otroštvu, nadalju-
je s prvimi podvigi na bojnem polju in z njegovo poroko, opiše politič-
ni vzpon in čas, ko je bil deželni glavar ter na koncu preide k znameniti
bitki pri Budačkem in Herbardovi usodi. Glavnemu delu sledijo še pri-
loge, kjer je Radics nekomentirano objavil rodovnik družine Auersperg,
seznam gradov na Kranjskem, ki so bili v lasti Turjačanov, ter pomemb-
nejše družinske listine, med katerimi je, kot omenjeno, tudi Spindlerjeva
pogrebna pridiga za Herbardom Turjaškim (Radics 1862b, 368–381). V
devetem poglavju je Radics skopo komentiral pridigo (Radics 1862c,
341–352), pri čemer večinoma dobesedno navaja posamezne dele iz be-
sedila ali povzema Spindlerjeve besede s pogreba, ki je bil, kot meni
Maja Žvanut (1994, 122), najveličastnejši pogreb protestantskega obdob-
ja. Radics najprej poroča, kako Spindler hvali Herbardove lastnosti, kot
so prijaznost, blagost, krotkost, zaupljivost, razum, resnost, levji po-
gum in pravično razsojanje, zaradi česar ga ljudje na Kranjskem hvali-
jo in slavijo kot očeta dežele, nato pa predstavi Spindlerjevo primerjavo
Turjačana z bibličnim junakom Judo Makabejcem, njegovo osebnostjo
in dosežki na bojnem polju; oba sta se namreč bojevala proti močnej-
šemu sovražniku in oba sta se, čeprav je bil poraz skorajda neizogiben,
odločila za boj. Povzemanje pridige Radics zaključi s citatom zadnjega
odstavka, v katerem je izražena prošnja, da naj Gospod obvaruje deželo
pred sovražnikom in bo milosten z vernimi, kot se je to zgodilo tudi z
Judi po Makabejevi smrti. Ker je Radics pridigo ponatisnil kot prilogo,
ležba povezana s tedanjo družbeno konvencijo, da se vdova pogreba zaradi žalo-
vanja ne udeleži (Kovač 2015, 190). Vsekakor si je želela, tako beremo v predgovoru
natisnjene pridige iz leta 1575, da bi pridigo tako ona kot tudi znanci lahko še kdaj
prebrali in bi jim bila v oporo in tolažbo.
303
(Spindler 1575, nepag.). Poznal jo je že Valvasor, seveda pa jo je imel pred
seboj tudi Peter pl. Radics, ko je pisal knjigo o Herbardu; pridigo je v ce-
loti prepisal in jo (žal s številnimi tiskarskimi škrati, ki so se prikradli
vanjo) natisnil v svoji knjigi med prilogami.
Radicseva monografija o Auerspergu obsega 394 strani. Uvodoma je
na skoraj sto straneh predstavil zgodovino rodbine Auersperg in njeno
vlogo na Kranjskem, temu pa sledi devet poglavij, v katerih predstavi
Herbardovo življenje in delo. Spregovori o njegovem otroštvu, nadalju-
je s prvimi podvigi na bojnem polju in z njegovo poroko, opiše politič-
ni vzpon in čas, ko je bil deželni glavar ter na koncu preide k znameniti
bitki pri Budačkem in Herbardovi usodi. Glavnemu delu sledijo še pri-
loge, kjer je Radics nekomentirano objavil rodovnik družine Auersperg,
seznam gradov na Kranjskem, ki so bili v lasti Turjačanov, ter pomemb-
nejše družinske listine, med katerimi je, kot omenjeno, tudi Spindlerjeva
pogrebna pridiga za Herbardom Turjaškim (Radics 1862b, 368–381). V
devetem poglavju je Radics skopo komentiral pridigo (Radics 1862c,
341–352), pri čemer večinoma dobesedno navaja posamezne dele iz be-
sedila ali povzema Spindlerjeve besede s pogreba, ki je bil, kot meni
Maja Žvanut (1994, 122), najveličastnejši pogreb protestantskega obdob-
ja. Radics najprej poroča, kako Spindler hvali Herbardove lastnosti, kot
so prijaznost, blagost, krotkost, zaupljivost, razum, resnost, levji po-
gum in pravično razsojanje, zaradi česar ga ljudje na Kranjskem hvali-
jo in slavijo kot očeta dežele, nato pa predstavi Spindlerjevo primerjavo
Turjačana z bibličnim junakom Judo Makabejcem, njegovo osebnostjo
in dosežki na bojnem polju; oba sta se namreč bojevala proti močnej-
šemu sovražniku in oba sta se, čeprav je bil poraz skorajda neizogiben,
odločila za boj. Povzemanje pridige Radics zaključi s citatom zadnjega
odstavka, v katerem je izražena prošnja, da naj Gospod obvaruje deželo
pred sovražnikom in bo milosten z vernimi, kot se je to zgodilo tudi z
Judi po Makabejevi smrti. Ker je Radics pridigo ponatisnil kot prilogo,
ležba povezana s tedanjo družbeno konvencijo, da se vdova pogreba zaradi žalo-
vanja ne udeleži (Kovač 2015, 190). Vsekakor si je želela, tako beremo v predgovoru
natisnjene pridige iz leta 1575, da bi pridigo tako ona kot tudi znanci lahko še kdaj
prebrali in bi jim bila v oporo in tolažbo.
303
