Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 64
razprave, študije
ta, jezikava in odrezava, predvsem pa se je spretno izmikala pozivu na
zagovor pred komisijo ter nazadnje ni ušla zaporni kazni (Radics 1859,
208; Radics 1862b, 76–81). Krivoverce so zapirali na ljubljanskem gra-
du, v vicedomskem, karlovškem in špitalskem stolpu (Radics 1859, 208).
Za Klaro Javornik so 16. oktobra 1615 izdali ukaz, da stopi pred komi-
sijo; 18. novembra je bila zaslišana v prisotnosti škofa, deželnega vicedo-
ma in generalnega vikarja. Ko so jo vprašali po njeni veri, je kratko in
odrezavo, v »luteranskem tonu« odgovorila, da veruje v Jezusa Kristusa.
Ko ji je škof ugovarjal, češ da zgolj vera ne zadostuje, je dodala, da so ji
grehi odpuščeni po Kristusovi krvi, k obhajilu pa da ni pristopila, od-
kar so bili predikanti izgnani iz dežele. Na škofovo pridigo o tem, da to
ni bilo obhajilo, temveč zgolj kruh in vino, je odgovorila, da je bila od
malih nog pripadnica škofove vere, a je spoznala, da obstaja boljša, pre-
ko katere lahko doseže večno blaženost. Škof jo je nato poučil o sedmih
zakramentih ter pozval, naj končno pove, kaj misli. A Javornikova je
vztrajala pri svojem, ob vprašanju o protestantskih knjigah, ki naj bi jih
posedovala, pa povedala, da jih nima. Seveda komisija ni bila zadovoljna
z njenimi odgovori, zato so jo zaprli v vicedomski stolp. Klara Javornik
svojih nazorov ni spremenila niti, ko so jo vedno znova privedli pred ko-
misijo in je bila že mesece v zaporu, niti to, da je zanjo jamčil njen mož,
ni pomagalo. Mestnemu sodniku so naročili, da smeta k njej le duhov-
nik, ki naj jo poduči o pravi veri, ter soprog. Prepovedali so ji kakršen
koli stik z zunanjim svetom, nadzirala jo in prinašala hrano pa ji je na-
dzornica, ki jo je morala plačati sama. Prav tako je dal mestni sodnik
prestreči vsa pisma, ki so prihajala na njen naslov, izročili so jih vicedo-
mu. Tudi kakšno koli njeno pisanje ni smelo zapustiti ječe. Ko je niti po
letu dni niso zlomili in je vztrajala pri novi veri, je bila izgnana iz de-
žele, ki jo je morala zapustiti v šestih tednih in treh dneh, še beremo v
zapisniku, kot poroča Radics (1862, 81).
Poleg Klare Javornik Radics v knjigi omenja še dve osebnosti, pove-
zani z reformacijskim gibanjem. Nekaj besed nameni Anni Spindler,
soprogi protestantskega pridigarja Krištofa Spindlerja (1546–1591), ki je
slednjemu rodila tri otroke in mu v času najhujše katoliške gonje kot bla-
gi angel stala ob strani, pravi Radics. Ko je umrla, ji je dal Spindler po-
298
ta, jezikava in odrezava, predvsem pa se je spretno izmikala pozivu na
zagovor pred komisijo ter nazadnje ni ušla zaporni kazni (Radics 1859,
208; Radics 1862b, 76–81). Krivoverce so zapirali na ljubljanskem gra-
du, v vicedomskem, karlovškem in špitalskem stolpu (Radics 1859, 208).
Za Klaro Javornik so 16. oktobra 1615 izdali ukaz, da stopi pred komi-
sijo; 18. novembra je bila zaslišana v prisotnosti škofa, deželnega vicedo-
ma in generalnega vikarja. Ko so jo vprašali po njeni veri, je kratko in
odrezavo, v »luteranskem tonu« odgovorila, da veruje v Jezusa Kristusa.
Ko ji je škof ugovarjal, češ da zgolj vera ne zadostuje, je dodala, da so ji
grehi odpuščeni po Kristusovi krvi, k obhajilu pa da ni pristopila, od-
kar so bili predikanti izgnani iz dežele. Na škofovo pridigo o tem, da to
ni bilo obhajilo, temveč zgolj kruh in vino, je odgovorila, da je bila od
malih nog pripadnica škofove vere, a je spoznala, da obstaja boljša, pre-
ko katere lahko doseže večno blaženost. Škof jo je nato poučil o sedmih
zakramentih ter pozval, naj končno pove, kaj misli. A Javornikova je
vztrajala pri svojem, ob vprašanju o protestantskih knjigah, ki naj bi jih
posedovala, pa povedala, da jih nima. Seveda komisija ni bila zadovoljna
z njenimi odgovori, zato so jo zaprli v vicedomski stolp. Klara Javornik
svojih nazorov ni spremenila niti, ko so jo vedno znova privedli pred ko-
misijo in je bila že mesece v zaporu, niti to, da je zanjo jamčil njen mož,
ni pomagalo. Mestnemu sodniku so naročili, da smeta k njej le duhov-
nik, ki naj jo poduči o pravi veri, ter soprog. Prepovedali so ji kakršen
koli stik z zunanjim svetom, nadzirala jo in prinašala hrano pa ji je na-
dzornica, ki jo je morala plačati sama. Prav tako je dal mestni sodnik
prestreči vsa pisma, ki so prihajala na njen naslov, izročili so jih vicedo-
mu. Tudi kakšno koli njeno pisanje ni smelo zapustiti ječe. Ko je niti po
letu dni niso zlomili in je vztrajala pri novi veri, je bila izgnana iz de-
žele, ki jo je morala zapustiti v šestih tednih in treh dneh, še beremo v
zapisniku, kot poroča Radics (1862, 81).
Poleg Klare Javornik Radics v knjigi omenja še dve osebnosti, pove-
zani z reformacijskim gibanjem. Nekaj besed nameni Anni Spindler,
soprogi protestantskega pridigarja Krištofa Spindlerja (1546–1591), ki je
slednjemu rodila tri otroke in mu v času najhujše katoliške gonje kot bla-
gi angel stala ob strani, pravi Radics. Ko je umrla, ji je dal Spindler po-
298
