Page 66 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 66
razprave, študije
čemer o njih in predvsem o Grünu vedno govori v presežnikih, kar sko-
rajda spominja na hagiografski »katalog kreposti« (Šlibar 1995, 40–41),
katerih utelešenje naj bi bil Anastazij Grün. Tovrstna nekritičnost je ra-
zumljiva, če vemo, da je bil Radics vsaj v šestdesetih letih 19. stoletja,
ko si je utiral pot med znane kranjske ustvarjalce, odvisen od Grünove
velikodušnosti in njegove finančne podpore, ki mu je mnogokrat po-
magala, da se je v času študija, a tudi pozneje, prebil iz meseca v mesec
(Žigon 2009, 63–73).
Radics je Grüna spoznal v Gradcu, ko se je udeležil gledališke pred-
stave v hiši Leopolda von Sacher-Masocha (1836–1895) (Radics 1906, 93).
Ko je nato v šestdesetih letih 19. stoletja začel zbirati gradivo o Herbardu
VIII. Turjaškem (1528–1575), ki je padel v vojni proti Turkom leta 1575, je
Radics prvič pisal grofu Auerspergu (HHStA, pismo z dne 27. 10. 1860)
ter mu sporočil, da bi mu rad posvetil delo o tem kranjskem junaku.
Grün se mu je zahvalil ter izrazil veselje, da bo njegovo ime povezano
s tem pomembnim delom (»Mit wahrem Vergnügen und herzlichstem
Danke nehme ich daher Ihr freundliches Anerbieten an und meine bes-
ten Wünsche begleiten Ihr schönes Unternehmen.«), ter izrazil pripravl-
jenost, da po svojih močeh pomaga pri zbiranju podatkov (Radics 1879,
193–194). Radics mu je zatem pisal, da pregleduje dokumente v dunaj-
skem hišnem, dvornem in državnem arhivu, kamor mu je vstop s svo-
jimi poznanstvi zagotovil prav Grün (Radics 1879, 195). Monografija o
Herbardu Turjaškem je po več kot dveh letih raziskav izšla leta 1862 pri
založbi dunajskega dvornega knjigarnarja Wilhelma Braumüllerja in če-
tudi Radics za svoje delo ni dobil bajnega honorarja, temveč zgolj borih
60 goldinarjev (ZAL, LJU 346, str. 7), se je lahko razveselil odziva kriti-
kov. V daljši recenziji, ki je v Blätter aus Krain izšla v treh nadaljevanjih,
ga je neznani avtor, podpisan z »–e«, poimenoval »der junge Erforscher
krainischer Geschichte«, torej mladi raziskovalec kranjske zgodovine
(»Herbard« 1862, 52) ter pohvalil njegovo delo, napisano na podlagi do
tedaj nepoznanih arhivskih virov. Kot edino pomanjkljivost je recenzent
navedel, da v knjigi mrgoli tiskarskih napak, ki so ponekod zelo moteče
(»Herbard« 1862, 60). Monografijo o Herbardu pa je v Mittheilungen des
300
čemer o njih in predvsem o Grünu vedno govori v presežnikih, kar sko-
rajda spominja na hagiografski »katalog kreposti« (Šlibar 1995, 40–41),
katerih utelešenje naj bi bil Anastazij Grün. Tovrstna nekritičnost je ra-
zumljiva, če vemo, da je bil Radics vsaj v šestdesetih letih 19. stoletja,
ko si je utiral pot med znane kranjske ustvarjalce, odvisen od Grünove
velikodušnosti in njegove finančne podpore, ki mu je mnogokrat po-
magala, da se je v času študija, a tudi pozneje, prebil iz meseca v mesec
(Žigon 2009, 63–73).
Radics je Grüna spoznal v Gradcu, ko se je udeležil gledališke pred-
stave v hiši Leopolda von Sacher-Masocha (1836–1895) (Radics 1906, 93).
Ko je nato v šestdesetih letih 19. stoletja začel zbirati gradivo o Herbardu
VIII. Turjaškem (1528–1575), ki je padel v vojni proti Turkom leta 1575, je
Radics prvič pisal grofu Auerspergu (HHStA, pismo z dne 27. 10. 1860)
ter mu sporočil, da bi mu rad posvetil delo o tem kranjskem junaku.
Grün se mu je zahvalil ter izrazil veselje, da bo njegovo ime povezano
s tem pomembnim delom (»Mit wahrem Vergnügen und herzlichstem
Danke nehme ich daher Ihr freundliches Anerbieten an und meine bes-
ten Wünsche begleiten Ihr schönes Unternehmen.«), ter izrazil pripravl-
jenost, da po svojih močeh pomaga pri zbiranju podatkov (Radics 1879,
193–194). Radics mu je zatem pisal, da pregleduje dokumente v dunaj-
skem hišnem, dvornem in državnem arhivu, kamor mu je vstop s svo-
jimi poznanstvi zagotovil prav Grün (Radics 1879, 195). Monografija o
Herbardu Turjaškem je po več kot dveh letih raziskav izšla leta 1862 pri
založbi dunajskega dvornega knjigarnarja Wilhelma Braumüllerja in če-
tudi Radics za svoje delo ni dobil bajnega honorarja, temveč zgolj borih
60 goldinarjev (ZAL, LJU 346, str. 7), se je lahko razveselil odziva kriti-
kov. V daljši recenziji, ki je v Blätter aus Krain izšla v treh nadaljevanjih,
ga je neznani avtor, podpisan z »–e«, poimenoval »der junge Erforscher
krainischer Geschichte«, torej mladi raziskovalec kranjske zgodovine
(»Herbard« 1862, 52) ter pohvalil njegovo delo, napisano na podlagi do
tedaj nepoznanih arhivskih virov. Kot edino pomanjkljivost je recenzent
navedel, da v knjigi mrgoli tiskarskih napak, ki so ponekod zelo moteče
(»Herbard« 1862, 60). Monografijo o Herbardu pa je v Mittheilungen des
300
