Page 65 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 65
tanja žigon
staviti čudovit marmorni spomenik, ki je bil v Radicsevem času vzidan
na zunanjo steno ljubljanske cerkve sv. Petra, a ga je že takrat načen-
jal zob časa (Radics 1862b, 73–74). Poleg Anne Spindler Radics v svojem
delu obravnava še Julijano Kacijanar (Frau Katzianerin), vdovo kranj-
skega deželnega glavarja Ivana Kacijanarja (1491–1539), ki je po moževi
smrti stolp družinskega gradu v Begunjah preuredila v prostor, kjer so
potekala evangeličanska bogoslužja (Radics 1862b, 74).
Med Radicsevimi zapisi o ženskah v času 16. in 17. stoletja je najiz-
črpnejše poročilo o Klari Javornik; kazen, ki jo je doleta, pa je bila, tako
Radics (1862b, 81), namenjena tudi zastraševanju vseh njej podobno
mislečih.
Biografija Herbarda VIII. Turjaškega
Najobsežnejši del svojih objav o času reformacije in protireforma-
cije pa je Radics namenil rodbini Turjaških, kar ni naključje. Prvič je
veljalo, kar je ugotovil že Janez Trdina, da je »mlačnost za vero […] do
malega splošna, prava gorečnost je le še v duhovnikih po kmetih (deže-
li), pa tudi ti se niso vselej srčno ustavljali početju Trubarjevemu […];
toda plemstvo se je večidel preverilo, najimenitnejši možje so luterani
postajali, med njimi tudi Herbart Turjaški, srčni branitelj dežele pro-
ti bosniškim Turkom« (Trdina 1866, 106), drugič pa so bili Auerspergi
Radicsevi dobrotniki, ki so mu, še posebej Anastazij Grün, mnogokrat
pomagali iz finančnih stisk. Morda je prav tu razlog, da se je Radics v
številnih prispevkih pa tudi monografskih delih posvečal prav njim, še
posebej Herbardu VIII. Turjaškemu. O njem je namreč napisal daljšo sa-
mostojno razpravo (Radics 1862c), omenja pa ga tudi v knjigi, ki jo je ob
sedemdesetletnici posvetil svojemu mecenu Anastaziju Grünu (Radics
1876). Poleg tega je v svoji drugi knjigi o Grünu, kjer je zbral »izgublje-
ne in porumenele zapise« (Radics 1879) iz Grünovega življenja in dela,
objavil tudi korespondenco z Grünom iz časa nastajanja monografije
o Herbardu. V obeh biografskih delih o Auerspergu je Radics nanizal
vrsto lokalnih znamenitosti in dogodkov, povezanih s Turjaškimi, pri
299
staviti čudovit marmorni spomenik, ki je bil v Radicsevem času vzidan
na zunanjo steno ljubljanske cerkve sv. Petra, a ga je že takrat načen-
jal zob časa (Radics 1862b, 73–74). Poleg Anne Spindler Radics v svojem
delu obravnava še Julijano Kacijanar (Frau Katzianerin), vdovo kranj-
skega deželnega glavarja Ivana Kacijanarja (1491–1539), ki je po moževi
smrti stolp družinskega gradu v Begunjah preuredila v prostor, kjer so
potekala evangeličanska bogoslužja (Radics 1862b, 74).
Med Radicsevimi zapisi o ženskah v času 16. in 17. stoletja je najiz-
črpnejše poročilo o Klari Javornik; kazen, ki jo je doleta, pa je bila, tako
Radics (1862b, 81), namenjena tudi zastraševanju vseh njej podobno
mislečih.
Biografija Herbarda VIII. Turjaškega
Najobsežnejši del svojih objav o času reformacije in protireforma-
cije pa je Radics namenil rodbini Turjaških, kar ni naključje. Prvič je
veljalo, kar je ugotovil že Janez Trdina, da je »mlačnost za vero […] do
malega splošna, prava gorečnost je le še v duhovnikih po kmetih (deže-
li), pa tudi ti se niso vselej srčno ustavljali početju Trubarjevemu […];
toda plemstvo se je večidel preverilo, najimenitnejši možje so luterani
postajali, med njimi tudi Herbart Turjaški, srčni branitelj dežele pro-
ti bosniškim Turkom« (Trdina 1866, 106), drugič pa so bili Auerspergi
Radicsevi dobrotniki, ki so mu, še posebej Anastazij Grün, mnogokrat
pomagali iz finančnih stisk. Morda je prav tu razlog, da se je Radics v
številnih prispevkih pa tudi monografskih delih posvečal prav njim, še
posebej Herbardu VIII. Turjaškemu. O njem je namreč napisal daljšo sa-
mostojno razpravo (Radics 1862c), omenja pa ga tudi v knjigi, ki jo je ob
sedemdesetletnici posvetil svojemu mecenu Anastaziju Grünu (Radics
1876). Poleg tega je v svoji drugi knjigi o Grünu, kjer je zbral »izgublje-
ne in porumenele zapise« (Radics 1879) iz Grünovega življenja in dela,
objavil tudi korespondenco z Grünom iz časa nastajanja monografije
o Herbardu. V obeh biografskih delih o Auerspergu je Radics nanizal
vrsto lokalnih znamenitosti in dogodkov, povezanih s Turjaškimi, pri
299
