Page 88 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 88
razprave, študije
sove vam je [votumi, op. D. K.], sicer pa jih ne prenašate.« (Prekmurski
glasnik, 25. november 1920, št. 17, 1)
Novine so se odzvale čez teden, zgolj s kratko vestjo, da v Gornjih
Petrovcih tako evangeličani kot katoličani trdno podpirajo Slovensko
kmečko zvezo (Novine, 28. november 1920, št. 48, 4). Po Kleklovem po-
zivu so v Kmečko zvezo vstopali tudi nekateri evangeličani in mnogi
med njimi so mu tudi javno, s podpisi, izrazili podporo. Tako že maja,
ko so zavrnili pisanje v 13. številki Glasnika, češ da jih je Klekl ob obi-
sku v Pečarovcih ustno in pisno žalil in poudarili, da gre za laž (Novine,
2. maj 1920, št. 18, 5). Kregarije med obema časopisoma so se le stopnje-
vale, Novine pa so konkurenta zbadljivo preimenovale v Prekmurski laž-
nik (Kokolj 1984, 89–90). V 47. številki so analizi Glasnika namenili celo
četrto stran. V začetku decembra 1920 pa so, na primer, objavili, da so
se v Glasniku oz. Lažniku zlagali, ko so zapisali, da so enega kandida-
ta Kmečke zveze nekje zaprli v hlev. Dodali so, da je njim hlev verjetno
bolj poznan in da njim svinjska korita niso blizu … (Novine, 5. decem-
ber 1920, 2) Nič kaj dostojna komunikacija z obeh strani torej.
V kregarije z Novinami se je vpletel tudi osrednji mesečnik Düsevni
liszt, izdajal ga je Prekmurski evangeličanski seniorat. Prvič je izšel 20.
decembra 1922. Dvajsetega avgusta 1925 so objavili, da, ker je katoliško
sveto leto, »naj gredo [Klekl, katoličani, op. D. K.] uživat lepoto Italije«,
se prerekali okoli občinskih zvonov v Prosečki vasi, o domnevnem hujs-
kanju lokalnega evangeličanskega duhovnika in zaključili, da naj Klekl
in njegovi »pometejo pred lastnim pragom« (Düsevni liszt, 20. avgust
1925, št. 9, 112 (12)). Triindvajsetega avgusta 1925 so se v Novinah odzvali,
da »uživanje v Rimu« prepuščajo njim in da je res, kar pišejo v drugih ča-
sopisih, da je Düsevni liszt »agitiral za demokratsko stranko« v času pred
februarskimi skupščinskimi volitvami (Novine, 23. avgust 1925, št. 34, 2).
Po združitvi so tudi osrednjeslovenski mediji poročali o stanju v
Prekmurju. V konfesionalnih razprtijah so imeli časopisi, že glede na
preteklo uredniško politiko, izdelana stališča. Medsebojno so se v član-
kih obtoževali v liberalnih Jutru, Učiteljskem tovarišu in Slovenskem
narodu na eni strani ter konservativnem Slovencu na drugi. Učitelji v
Prekmurju so poleg siceršnjih težav, kot je pomanjkanje sredstev in pri-
322
sove vam je [votumi, op. D. K.], sicer pa jih ne prenašate.« (Prekmurski
glasnik, 25. november 1920, št. 17, 1)
Novine so se odzvale čez teden, zgolj s kratko vestjo, da v Gornjih
Petrovcih tako evangeličani kot katoličani trdno podpirajo Slovensko
kmečko zvezo (Novine, 28. november 1920, št. 48, 4). Po Kleklovem po-
zivu so v Kmečko zvezo vstopali tudi nekateri evangeličani in mnogi
med njimi so mu tudi javno, s podpisi, izrazili podporo. Tako že maja,
ko so zavrnili pisanje v 13. številki Glasnika, češ da jih je Klekl ob obi-
sku v Pečarovcih ustno in pisno žalil in poudarili, da gre za laž (Novine,
2. maj 1920, št. 18, 5). Kregarije med obema časopisoma so se le stopnje-
vale, Novine pa so konkurenta zbadljivo preimenovale v Prekmurski laž-
nik (Kokolj 1984, 89–90). V 47. številki so analizi Glasnika namenili celo
četrto stran. V začetku decembra 1920 pa so, na primer, objavili, da so
se v Glasniku oz. Lažniku zlagali, ko so zapisali, da so enega kandida-
ta Kmečke zveze nekje zaprli v hlev. Dodali so, da je njim hlev verjetno
bolj poznan in da njim svinjska korita niso blizu … (Novine, 5. decem-
ber 1920, 2) Nič kaj dostojna komunikacija z obeh strani torej.
V kregarije z Novinami se je vpletel tudi osrednji mesečnik Düsevni
liszt, izdajal ga je Prekmurski evangeličanski seniorat. Prvič je izšel 20.
decembra 1922. Dvajsetega avgusta 1925 so objavili, da, ker je katoliško
sveto leto, »naj gredo [Klekl, katoličani, op. D. K.] uživat lepoto Italije«,
se prerekali okoli občinskih zvonov v Prosečki vasi, o domnevnem hujs-
kanju lokalnega evangeličanskega duhovnika in zaključili, da naj Klekl
in njegovi »pometejo pred lastnim pragom« (Düsevni liszt, 20. avgust
1925, št. 9, 112 (12)). Triindvajsetega avgusta 1925 so se v Novinah odzvali,
da »uživanje v Rimu« prepuščajo njim in da je res, kar pišejo v drugih ča-
sopisih, da je Düsevni liszt »agitiral za demokratsko stranko« v času pred
februarskimi skupščinskimi volitvami (Novine, 23. avgust 1925, št. 34, 2).
Po združitvi so tudi osrednjeslovenski mediji poročali o stanju v
Prekmurju. V konfesionalnih razprtijah so imeli časopisi, že glede na
preteklo uredniško politiko, izdelana stališča. Medsebojno so se v član-
kih obtoževali v liberalnih Jutru, Učiteljskem tovarišu in Slovenskem
narodu na eni strani ter konservativnem Slovencu na drugi. Učitelji v
Prekmurju so poleg siceršnjih težav, kot je pomanjkanje sredstev in pri-
322
