Page 85 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 85
darja kerec
mami, mačehi: »Predniki protestantov, razkolnikov in drügih takšnih
odpadnikov so bili katoličanci, bili so deca prve matere: svete katoli-
čanske Cerkvi. Prišle so pa druge matere, nesmilene mačehe, štere so
jih odtrgale z naročja pravoj materi, to je Katoličanskoj Cerkvi […].«
(Novine, 27. maj 1917, št. 21, 1)
V zadnjem letu vojne je bil objavljen zapis »Miroslava« V slüžbi
Marije. Za psevdonimom se skriva Jožef Baša (1894–1916), beltinški štu-
dent bogoslovja v Sombotelu ter pesnik in prevajalec. V članku piše o
čaščenju Marije med Prekmurci skozi zgodovino. Kot dve težavi, ki sta
kalili mir prebivalcem v Prekmurju, izpostavlja turške vpade in lutera-
ne – zgodovinski epizodi, ki pa nista značilni le za ta del slovenskega
(in evropskega) ozemlja:
Zmešnjava je postajala čedalje večja. K temu se je pridružila še ena te-
žava, namreč luteranstvo, ki je tako zmedlo prebivalce Ogrske, da sami
niso vedeli, kje so. Obe težavi, Turke in luteranstvo, so močno začutili tudi
Slovenci med Muro in Rabo. Turk je posvojil Kanižo in iz nje ropal po slo-
venskih krajinah, luteranstvo pa so zemljiški gospodje vpeljali na silo. Pro-
ti Turku ni bilo druge pomoči kot trpljenje, luteranstvu pa so se tudi zas-
tonj upirali. (Marijin list, januar–december 1918, št. 1–12, 58)
Časopisne kregarije po 1. svetovni vojni
Po razpadu Avstro-Ogrske in združitvi Prekmurcev z matico avgu-
sta 1919 so se objave v Marijinem listu, povezane s črtenjem evangeli-
čanske vere, nadaljevale. Kljub dejstvu, da so bile v novi skupni državi
– Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov – večinsko prevladujoče vero-
izpovedi (katoliška, pravoslavna in judovska vera) na deklarativni rav-
ni enakopravno zastopane ter ob priznavanju nekaterih drugih veroiz-
povedi v okviru društev, se zdi, da je bilo sobivanje z drugimi narodi in
njihovimi verstvi za Klekla nova realnost, ki jo je težko sprejemal kot
duhovni pastir in publicist. Po upokojitvi je živel v Črenšovcih in se ob
vstopu v politiko še bolj posvetil urednikovanju Novin. V vmesnem tur-
bulentnem obdobju, ko je vrelo v Prekmurju in le-to še ni bilo priklju-
319
mami, mačehi: »Predniki protestantov, razkolnikov in drügih takšnih
odpadnikov so bili katoličanci, bili so deca prve matere: svete katoli-
čanske Cerkvi. Prišle so pa druge matere, nesmilene mačehe, štere so
jih odtrgale z naročja pravoj materi, to je Katoličanskoj Cerkvi […].«
(Novine, 27. maj 1917, št. 21, 1)
V zadnjem letu vojne je bil objavljen zapis »Miroslava« V slüžbi
Marije. Za psevdonimom se skriva Jožef Baša (1894–1916), beltinški štu-
dent bogoslovja v Sombotelu ter pesnik in prevajalec. V članku piše o
čaščenju Marije med Prekmurci skozi zgodovino. Kot dve težavi, ki sta
kalili mir prebivalcem v Prekmurju, izpostavlja turške vpade in lutera-
ne – zgodovinski epizodi, ki pa nista značilni le za ta del slovenskega
(in evropskega) ozemlja:
Zmešnjava je postajala čedalje večja. K temu se je pridružila še ena te-
žava, namreč luteranstvo, ki je tako zmedlo prebivalce Ogrske, da sami
niso vedeli, kje so. Obe težavi, Turke in luteranstvo, so močno začutili tudi
Slovenci med Muro in Rabo. Turk je posvojil Kanižo in iz nje ropal po slo-
venskih krajinah, luteranstvo pa so zemljiški gospodje vpeljali na silo. Pro-
ti Turku ni bilo druge pomoči kot trpljenje, luteranstvu pa so se tudi zas-
tonj upirali. (Marijin list, januar–december 1918, št. 1–12, 58)
Časopisne kregarije po 1. svetovni vojni
Po razpadu Avstro-Ogrske in združitvi Prekmurcev z matico avgu-
sta 1919 so se objave v Marijinem listu, povezane s črtenjem evangeli-
čanske vere, nadaljevale. Kljub dejstvu, da so bile v novi skupni državi
– Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov – večinsko prevladujoče vero-
izpovedi (katoliška, pravoslavna in judovska vera) na deklarativni rav-
ni enakopravno zastopane ter ob priznavanju nekaterih drugih veroiz-
povedi v okviru društev, se zdi, da je bilo sobivanje z drugimi narodi in
njihovimi verstvi za Klekla nova realnost, ki jo je težko sprejemal kot
duhovni pastir in publicist. Po upokojitvi je živel v Črenšovcih in se ob
vstopu v politiko še bolj posvetil urednikovanju Novin. V vmesnem tur-
bulentnem obdobju, ko je vrelo v Prekmurju in le-to še ni bilo priklju-
319
