Page 109 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 109
matjaž Črnivec
je skrit v ubogih (Mt 25,31–46). Cerkveni krožek ljubiteljev določene-
ga športa pa te bližine in nujnosti nima, čeprav ga je mogoče upora-
biti za evangelizacijo.
b) Temeljna oblika določa tudi način konkretnega izvajanja vseh sekun-
darnih dejavnosti. Če naj bodo te dejavnosti res Cerkev vsaj v tem
drugem, širšem pomenu, potem jih treba izvajati »kot da je Kristus
sredi med njimi« – ker v resnici tudi je. To pomeni, da ne morejo
preprosto slediti zgolj profesionalnim ali katerim drugim sekular-
nim standardom, kriterijem in vzorcem, ampak morajo biti prežete
s spoznanjem o Jezusovi navzočnosti med in v sodelavcih ter v celo-
ti operacij nasploh. To bo med drugim povzročilo, da bodo takšne
dejavnosti izvrševane z upoštevanjem zelo specifičnega krščanskega
etosa, ki je tuj golemu profesionalizmu. Tukaj lahko prejšnja primera
obrnemo: skrb za revne se lahko izvaja zgolj birokratsko, formalno,
brez iskanja skupnosti z ubogimi in torej s Kristusom – takšna dejav-
nost ni Cerkev, ker bi jo brez ostanka enako lahko opravila tudi dr-
žavna služba socialnega skrbstva. Krožek ljubiteljev določenega špor-
ta pa je lahko sredstvo za poglabljanje iskrenih vezi med sokristjani,
ki ima vizijo proslavljanja Božje lepote in prisotnosti v stvarstvu;
hkrati je lahko odprt za vključevanje drugih, ki Božje ljubezni še ne
poznajo. Tak »krožek« je lahko Cerkvi vsaj zelo blizu.
V tako opredeljeno širšo obliko Cerkve lahko pogojno prištevamo
tudi dejavnosti različnih »paracerkvenih« organizacij (karitativnih, so-
cialnih, izobraževalnih, založniških, aktivističnih ipd.), seveda v tolikšni
meri, kolikor ustrezajo navedenima dvema meriloma.
Kot že prej tudi tukaj preprosta klasifikacija ni mogoča, ampak lah-
ko zgolj opazujemo vsak primer posebej in v njem iščemo znamenja, od-
seve, bližino temeljni naravi Cerkve. Vsaka takšna presoja bo nujno od-
visna od posameznikovih prepričanj, izkušenj in stališč. Morda je zato
prav zaključiti, da zunanji rob Cerkve nikoli ni vnaprej jasno določen,
ampak ga lahko zgolj vsakokrat na novo razbiramo v luči osebne šeki-
ne njega, ki prihaja med »dva ali tri«.
107
je skrit v ubogih (Mt 25,31–46). Cerkveni krožek ljubiteljev določene-
ga športa pa te bližine in nujnosti nima, čeprav ga je mogoče upora-
biti za evangelizacijo.
b) Temeljna oblika določa tudi način konkretnega izvajanja vseh sekun-
darnih dejavnosti. Če naj bodo te dejavnosti res Cerkev vsaj v tem
drugem, širšem pomenu, potem jih treba izvajati »kot da je Kristus
sredi med njimi« – ker v resnici tudi je. To pomeni, da ne morejo
preprosto slediti zgolj profesionalnim ali katerim drugim sekular-
nim standardom, kriterijem in vzorcem, ampak morajo biti prežete
s spoznanjem o Jezusovi navzočnosti med in v sodelavcih ter v celo-
ti operacij nasploh. To bo med drugim povzročilo, da bodo takšne
dejavnosti izvrševane z upoštevanjem zelo specifičnega krščanskega
etosa, ki je tuj golemu profesionalizmu. Tukaj lahko prejšnja primera
obrnemo: skrb za revne se lahko izvaja zgolj birokratsko, formalno,
brez iskanja skupnosti z ubogimi in torej s Kristusom – takšna dejav-
nost ni Cerkev, ker bi jo brez ostanka enako lahko opravila tudi dr-
žavna služba socialnega skrbstva. Krožek ljubiteljev določenega špor-
ta pa je lahko sredstvo za poglabljanje iskrenih vezi med sokristjani,
ki ima vizijo proslavljanja Božje lepote in prisotnosti v stvarstvu;
hkrati je lahko odprt za vključevanje drugih, ki Božje ljubezni še ne
poznajo. Tak »krožek« je lahko Cerkvi vsaj zelo blizu.
V tako opredeljeno širšo obliko Cerkve lahko pogojno prištevamo
tudi dejavnosti različnih »paracerkvenih« organizacij (karitativnih, so-
cialnih, izobraževalnih, založniških, aktivističnih ipd.), seveda v tolikšni
meri, kolikor ustrezajo navedenima dvema meriloma.
Kot že prej tudi tukaj preprosta klasifikacija ni mogoča, ampak lah-
ko zgolj opazujemo vsak primer posebej in v njem iščemo znamenja, od-
seve, bližino temeljni naravi Cerkve. Vsaka takšna presoja bo nujno od-
visna od posameznikovih prepričanj, izkušenj in stališč. Morda je zato
prav zaključiti, da zunanji rob Cerkve nikoli ni vnaprej jasno določen,
ampak ga lahko zgolj vsakokrat na novo razbiramo v luči osebne šeki-
ne njega, ki prihaja med »dva ali tri«.
107
