Page 108 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 108
razgledi, vpogledi
skupnosti seveda zahteva, da zavzame ponižno in poslušno držo in da
v njej tudi vztraja.
7. Izključitev ustaljenih cerkvenih dejavnosti iz Cerkve
Ugovor: Ali s takšno definicijo iz Cerkve ne izključimo mnogih de-
javnosti, ki samoumevno spadajo vanjo, kot so na primer skrb za ubo-
ge, razširjanje krščanske literature, ukvarjanje s cerkveno umetnostjo,
teološke razprave in podobno?
Odgovor: Uporabnost vsake definicije se izkaže pri njeni uporabi.
Preden obravnavamo našteta področja in mnoga njim podobna, naj
opozorimo, da zgornja definicija pojem Cerkve vsekakor razširi na ne-
katere prakse, ki ponavadi veljajo za obstranske. Na primer družinska
večerna molitev ali sestajanje dveh prijateljev, ki v službenem času med
odmori za malico skupaj bereta in premišljujeta določeno svetopisem-
sko knjigo – oboje je Cerkev v pravem, strogem pomenu besede.
Zgoraj omenjene dejavnosti nas opozarjajo, da v krščanski skupnosti,
še posebej, če je večja in razvitejša, obstajajo dejavnosti, ki ne ustrezajo
opredelitvi iz Mt 18,20, vsaj ne v dobesednem smislu, vendar so vseeno
potrebne za misijon Cerkve v celoti in tudi za udejanjanje konkretnih
oblik občestva s Kristusom. Če se te dejavnosti organsko vklapljajo v ce-
lotno »ekonomijo« Božjega sestopanja in prebivanja med ljudmi kot njen
sestavni del, lahko zanje upravičeno rečemo, da predstavljajo Cerkev v
širšem, drugotnem pomenu. Definicija Cerkve iz Mt 18,20 nam lahko
pomaga razumeti, kaj je tisto središče, od katerega je odvisno vse osta-
lo, kaj je tista »dejavnost s posebno kvaliteto«, ki je Cerkev po naravi in
h kateri morajo biti vsaj v določenem smislu usmerjene tudi te drugotne
dejavnosti, če naj bodo Cerkev v tem širšem smislu besede.
Pri presojanju te drugotne cerkvenosti lahko izpostavimo dve merili.
a) Vsebinska bližina temeljni obliki Cerkve oziroma potrebnost/ko-
ristnost določene dejavnosti za udejanjanje temeljne oblike določa
»raven« njene cerkvenosti. Na primer: skrb za revne je vsebinsko
zelo blizu temeljni realnosti Cerkve, že zato, ker sledi neposredni
Kristusovi zapovedi, pa tudi zato, ker gradi občestvo s Kristusom, ki
106
skupnosti seveda zahteva, da zavzame ponižno in poslušno držo in da
v njej tudi vztraja.
7. Izključitev ustaljenih cerkvenih dejavnosti iz Cerkve
Ugovor: Ali s takšno definicijo iz Cerkve ne izključimo mnogih de-
javnosti, ki samoumevno spadajo vanjo, kot so na primer skrb za ubo-
ge, razširjanje krščanske literature, ukvarjanje s cerkveno umetnostjo,
teološke razprave in podobno?
Odgovor: Uporabnost vsake definicije se izkaže pri njeni uporabi.
Preden obravnavamo našteta področja in mnoga njim podobna, naj
opozorimo, da zgornja definicija pojem Cerkve vsekakor razširi na ne-
katere prakse, ki ponavadi veljajo za obstranske. Na primer družinska
večerna molitev ali sestajanje dveh prijateljev, ki v službenem času med
odmori za malico skupaj bereta in premišljujeta določeno svetopisem-
sko knjigo – oboje je Cerkev v pravem, strogem pomenu besede.
Zgoraj omenjene dejavnosti nas opozarjajo, da v krščanski skupnosti,
še posebej, če je večja in razvitejša, obstajajo dejavnosti, ki ne ustrezajo
opredelitvi iz Mt 18,20, vsaj ne v dobesednem smislu, vendar so vseeno
potrebne za misijon Cerkve v celoti in tudi za udejanjanje konkretnih
oblik občestva s Kristusom. Če se te dejavnosti organsko vklapljajo v ce-
lotno »ekonomijo« Božjega sestopanja in prebivanja med ljudmi kot njen
sestavni del, lahko zanje upravičeno rečemo, da predstavljajo Cerkev v
širšem, drugotnem pomenu. Definicija Cerkve iz Mt 18,20 nam lahko
pomaga razumeti, kaj je tisto središče, od katerega je odvisno vse osta-
lo, kaj je tista »dejavnost s posebno kvaliteto«, ki je Cerkev po naravi in
h kateri morajo biti vsaj v določenem smislu usmerjene tudi te drugotne
dejavnosti, če naj bodo Cerkev v tem širšem smislu besede.
Pri presojanju te drugotne cerkvenosti lahko izpostavimo dve merili.
a) Vsebinska bližina temeljni obliki Cerkve oziroma potrebnost/ko-
ristnost določene dejavnosti za udejanjanje temeljne oblike določa
»raven« njene cerkvenosti. Na primer: skrb za revne je vsebinsko
zelo blizu temeljni realnosti Cerkve, že zato, ker sledi neposredni
Kristusovi zapovedi, pa tudi zato, ker gradi občestvo s Kristusom, ki
106
