Page 106 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 106
razgledi, vpogledi
osebni problem; srečanje, ki ima za izrecni cilj zbiranje in združenje s
Kristusom, moramo sprejeti in spoštovati kot takšno.
5. Nominalno shajanje »v imenu Jezusa«
Ugovor: Kaj pa srečanja, ki se nominalno izvršujejo »v imenu Jezusa«,
vendar v njihovi vsebini Jezusa in njegovega misijona ni oziroma sko-
rajda ni, temveč so v ospredju drugi cilji (razne »duhovne izkušnje«
ali »pobožnosti«, ki niso vezane na Jezusa in njegov evangelij, politič-
ni, kulturni ali drugi socialni cilji ipd.). Nenazadnje so se v zgodovini
»v imenu Jezusa« vršile tudi vojne, mučenja in vrsta drugih bogoklet-
nih hudodelstev.
Odgovor: Ta ugovor je resnejši od ostalih, ker nanj ni mogoč preprost
odgovor. Rekli smo, da načelno zadostuje izrecno in jasno izražena na-
mera tistih, ki se zbirajo, namreč, da se zbirajo k Jezusu zaradi prepros-
te skupnosti z njim in zaradi nadaljevanja njegovega evangeljskega misi-
jona. Rekli smo tudi, da sta za takšen shod značilna klicanje Jezusovega
imena in poslušanje njegovega glasu. Seveda pa je mogoče, da zbrani
takšen namen izrecno potrdijo, da zraven tudi molijo in pri tem navede-
jo tudi kakšno svetopisemsko vrstico, a vendar je glavna vsebina sreča-
nja zaradi takšne ali drugačne »cerkvene kulture« (ki določa, kaj in kako
»se dela«, kaj je normalno in kakšen je horizont pričakovanja) usmerje-
na kam drugam. Tukaj ne moremo drugače, kot da presojamo od pri-
mera do primera in opazujemo, kam gre celota, ne glede na morebitne
moteče ali deviantne posameznosti. Gre v smer gradnje Božjega svetiš-
ča in širjenja njegovega kraljestva ali ne? Poveličuje Jezusa in njegovo
delo na zemlji ali ga zamegljuje oziroma potiska na stran? Posebej tež-
ki so primeri srečanj, kjer je lahko »klicanja Imena« in »Božje besede«
tudi količinsko veliko, nameni pa so vprašljivi (npr. molitvena srečanja
v podporo določenemu političnemu cilju oziroma voditelju ali pa mo-
litvena srečanja, ki imajo za cilj določeno psihološko stanje, morda ču-
stveno ozdravljenje, ponavadi označeno kot »duhovno izkustvo«). Tukaj
preprosto potrebujemo modrost Svetega Duha, ki nam tudi daje daro-
ve razločevanja duhov (1 Kor 12,10). Eno od meril je lahko naslednje:
ali lahko omenjanje Jezusa na določenem srečanju preprosto zamenja-
104
osebni problem; srečanje, ki ima za izrecni cilj zbiranje in združenje s
Kristusom, moramo sprejeti in spoštovati kot takšno.
5. Nominalno shajanje »v imenu Jezusa«
Ugovor: Kaj pa srečanja, ki se nominalno izvršujejo »v imenu Jezusa«,
vendar v njihovi vsebini Jezusa in njegovega misijona ni oziroma sko-
rajda ni, temveč so v ospredju drugi cilji (razne »duhovne izkušnje«
ali »pobožnosti«, ki niso vezane na Jezusa in njegov evangelij, politič-
ni, kulturni ali drugi socialni cilji ipd.). Nenazadnje so se v zgodovini
»v imenu Jezusa« vršile tudi vojne, mučenja in vrsta drugih bogoklet-
nih hudodelstev.
Odgovor: Ta ugovor je resnejši od ostalih, ker nanj ni mogoč preprost
odgovor. Rekli smo, da načelno zadostuje izrecno in jasno izražena na-
mera tistih, ki se zbirajo, namreč, da se zbirajo k Jezusu zaradi prepros-
te skupnosti z njim in zaradi nadaljevanja njegovega evangeljskega misi-
jona. Rekli smo tudi, da sta za takšen shod značilna klicanje Jezusovega
imena in poslušanje njegovega glasu. Seveda pa je mogoče, da zbrani
takšen namen izrecno potrdijo, da zraven tudi molijo in pri tem navede-
jo tudi kakšno svetopisemsko vrstico, a vendar je glavna vsebina sreča-
nja zaradi takšne ali drugačne »cerkvene kulture« (ki določa, kaj in kako
»se dela«, kaj je normalno in kakšen je horizont pričakovanja) usmerje-
na kam drugam. Tukaj ne moremo drugače, kot da presojamo od pri-
mera do primera in opazujemo, kam gre celota, ne glede na morebitne
moteče ali deviantne posameznosti. Gre v smer gradnje Božjega svetiš-
ča in širjenja njegovega kraljestva ali ne? Poveličuje Jezusa in njegovo
delo na zemlji ali ga zamegljuje oziroma potiska na stran? Posebej tež-
ki so primeri srečanj, kjer je lahko »klicanja Imena« in »Božje besede«
tudi količinsko veliko, nameni pa so vprašljivi (npr. molitvena srečanja
v podporo določenemu političnemu cilju oziroma voditelju ali pa mo-
litvena srečanja, ki imajo za cilj določeno psihološko stanje, morda ču-
stveno ozdravljenje, ponavadi označeno kot »duhovno izkustvo«). Tukaj
preprosto potrebujemo modrost Svetega Duha, ki nam tudi daje daro-
ve razločevanja duhov (1 Kor 12,10). Eno od meril je lahko naslednje:
ali lahko omenjanje Jezusa na določenem srečanju preprosto zamenja-
104
