Page 105 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 105
matjaž Črnivec
no, da so vse ostalo lahko kvečjemu dodatki, dopolnila, »mladike«, ne
pa bistveni elementi. Je Cerkev res lahko kaj več od Jezusa, ki je poniž-
no, zaveznozvesto prisoten med dvema ali tremi svojimi?
2. Povod za razcepljenost
Ugovor: Sprejetje takšnega razumevanja Cerkve in cerkvenosti bi v
krščanstvu povzročilo še več kaosa in razcepljenosti.
Odgovor: Če pravilno razumemo pojem biti zbran »v imenu/v ime
Jezusa«, se to ne more zgoditi, ker gre za vizijo radikalne podvrženosti
in samoizničenja ob Jezusu. Za človeško samovoljo, ki dela razdore, ni
boljšega zdravila kot Križani, on osebno. Kdo lahko zedini Cerkev, če
ne samo On, ki je njena glava? (Če bi jo hotel zediniti kdo drug, bi bil to
Antikrist, kakor ugotavlja Solovjov.) Kaj bi jo lahko zedinjalo bolj kot
takšna preprosta, radikalna poslušnost in podvrženost Jezusu?
3. Krnitev spoštovanja do obstoječih cerkvenih oblik
Ugovor: Takšno razumevanje bi povzročilo upad spoštovanja do de-
lovanja obstoječih cerkvenih oblik in služb, ki je že tako nizko.
Odgovor: Ravno nasprotno, to bi cerkvenim službam, zakramentom
in učenju ravno podelilo pravo čast, ki jo imajo vis-a-vis vzpostavljanja
preprostega Božjega svetišča okrog Jezusa. To bi jim dalo pravo mesto in
novo vitalno moč za delovanje. Resda bi jim hkrati postavilo tudi mejo,
ki pa je tako ali drugače nočejo prestopiti, če res hočejo služiti Jezusu
kot mladike na vinski trti.
4. Dihotomija med vidno in nevidno Cerkvijo
Ugovor: Pri takšnem razumevanju imamo spet opravka s problema-
tičnim in potencialno zavajajočim zoperstavljanjem nevidne Cerkve
proti vidni Cerkvi, saj nikoli ne moremo poznati resničnih motivov teh,
ki se zbirajo v Jezusovem Imenu.
Odgovor: Motivov teh, ki se zbirajo, resda ne moremo poznati, ven-
dar za praktično rabo zadostuje, da upoštevamo to, kaj zbrani izreka-
jo kot svoj namen. Če kdo pri tem hlini pravo pobožnost, je to njegov
103
no, da so vse ostalo lahko kvečjemu dodatki, dopolnila, »mladike«, ne
pa bistveni elementi. Je Cerkev res lahko kaj več od Jezusa, ki je poniž-
no, zaveznozvesto prisoten med dvema ali tremi svojimi?
2. Povod za razcepljenost
Ugovor: Sprejetje takšnega razumevanja Cerkve in cerkvenosti bi v
krščanstvu povzročilo še več kaosa in razcepljenosti.
Odgovor: Če pravilno razumemo pojem biti zbran »v imenu/v ime
Jezusa«, se to ne more zgoditi, ker gre za vizijo radikalne podvrženosti
in samoizničenja ob Jezusu. Za človeško samovoljo, ki dela razdore, ni
boljšega zdravila kot Križani, on osebno. Kdo lahko zedini Cerkev, če
ne samo On, ki je njena glava? (Če bi jo hotel zediniti kdo drug, bi bil to
Antikrist, kakor ugotavlja Solovjov.) Kaj bi jo lahko zedinjalo bolj kot
takšna preprosta, radikalna poslušnost in podvrženost Jezusu?
3. Krnitev spoštovanja do obstoječih cerkvenih oblik
Ugovor: Takšno razumevanje bi povzročilo upad spoštovanja do de-
lovanja obstoječih cerkvenih oblik in služb, ki je že tako nizko.
Odgovor: Ravno nasprotno, to bi cerkvenim službam, zakramentom
in učenju ravno podelilo pravo čast, ki jo imajo vis-a-vis vzpostavljanja
preprostega Božjega svetišča okrog Jezusa. To bi jim dalo pravo mesto in
novo vitalno moč za delovanje. Resda bi jim hkrati postavilo tudi mejo,
ki pa je tako ali drugače nočejo prestopiti, če res hočejo služiti Jezusu
kot mladike na vinski trti.
4. Dihotomija med vidno in nevidno Cerkvijo
Ugovor: Pri takšnem razumevanju imamo spet opravka s problema-
tičnim in potencialno zavajajočim zoperstavljanjem nevidne Cerkve
proti vidni Cerkvi, saj nikoli ne moremo poznati resničnih motivov teh,
ki se zbirajo v Jezusovem Imenu.
Odgovor: Motivov teh, ki se zbirajo, resda ne moremo poznati, ven-
dar za praktično rabo zadostuje, da upoštevamo to, kaj zbrani izreka-
jo kot svoj namen. Če kdo pri tem hlini pravo pobožnost, je to njegov
103
