Page 130 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 130
razgledi, vpogledi
toči na poti in usode metliške plemiške rodbine Kanižarjev (po poreklu
iz Slavonije), posebej na neposrednega in posrednega udeleženca bojev
v 30-letni vojni, Mihaela Kanižarja. O njem piše že Valvasor, avtor pa
na osnovi raziskave (novih) virov razširi in tudi kritično dopolni dose-
danje (Valvasorjevo) pisanje o njem. Študija je posebej zanimiva za bra-
nje, ker na osnovi virov spregovori o znameniti hrvaški lahki konjenici
(»Croaten«) v tridesetletni vojni in mimo nje. (V njenih vrstah sicer niso
bili le Hrvati, so pa prevladovali.) Bili so (in ostali) dvomljivega slove-
sa: hrabri, odločni, včasih v spopadih celo odločilni, hkrati pa nedisci-
plinirani, nezanesljivi, »sloveči« tudi po ropanju in nasilju nad civilnim
prebivalstvom. Mihael Kanižar je poveljeval takemu oddelku in pre-
ko njega pripelje avtor v študijo tudi bitke, v katerih je sodeloval. Weiss
omenja tudi nekega Lambergerja, Kranjca in protestanta, v vojski kato-
liškega bavarskega vojskovodje (str. 167).
S prispevkom Andreja Hozjana Vojna in (občasni) mir: Prekmurje (s
Porabjem) v luči tridesetletne vojne se srečamo z dinamiko dogajanja v
trikotu med Habsburžani, protihabsburškim madžarskim/sedmograškim
plemstvom in osmanskim imperijem. Zvemo tudi, da kot žrtev umora/
atentata v tem času ni padel le Wallenstein, ampak že prej (1626) tudi
Jurij Zrinjski (zastrupljen na Wallensteinov ukaz) in z Zrinjskimi pove-
zani član rodbine Rima-Seči (Szecsi) Jurij, protihabsburški protestant
(umorili so ga s kraljeve/katoliške strani najeti morilci; njegov najmlajši
sin Tomaž je kasneje prestopil v katolištvo). Če članek o Prekmurju sle-
di razmerjem in usodam (naj)višjih slojev, članek Irene Žmuc Ljubljana
na robu opisuje doživljanje bede (»umorov, požigov in ropov«) med naj-
revnejšim mestnim prebivalstvom, posebej med številnimi domačimi
in tujimi berači.
Urednik zbornika Vanja Kočevar se je tokrat posvetil osrednji po-
litični ustanovi tega prostora, deželnemu zboru kranjskih deželnih sta-
nov, in njegovi osrednji dejavnosti, povezani s 30-letno vojno: ta pa je
bila, kot kažejo preučeni regesti in zapisniki njegovih zasedanj, zagota-
vljanje stalno novih in novih finančnih sredstev neposredno za vladar-
jevo blagajno ali pa zagotavljanje nastanitve, oskrbe ali popolnitve/no-
vačenja posameznih vojaških enot. Kranjska ni pošiljala posebnih enot
128
toči na poti in usode metliške plemiške rodbine Kanižarjev (po poreklu
iz Slavonije), posebej na neposrednega in posrednega udeleženca bojev
v 30-letni vojni, Mihaela Kanižarja. O njem piše že Valvasor, avtor pa
na osnovi raziskave (novih) virov razširi in tudi kritično dopolni dose-
danje (Valvasorjevo) pisanje o njem. Študija je posebej zanimiva za bra-
nje, ker na osnovi virov spregovori o znameniti hrvaški lahki konjenici
(»Croaten«) v tridesetletni vojni in mimo nje. (V njenih vrstah sicer niso
bili le Hrvati, so pa prevladovali.) Bili so (in ostali) dvomljivega slove-
sa: hrabri, odločni, včasih v spopadih celo odločilni, hkrati pa nedisci-
plinirani, nezanesljivi, »sloveči« tudi po ropanju in nasilju nad civilnim
prebivalstvom. Mihael Kanižar je poveljeval takemu oddelku in pre-
ko njega pripelje avtor v študijo tudi bitke, v katerih je sodeloval. Weiss
omenja tudi nekega Lambergerja, Kranjca in protestanta, v vojski kato-
liškega bavarskega vojskovodje (str. 167).
S prispevkom Andreja Hozjana Vojna in (občasni) mir: Prekmurje (s
Porabjem) v luči tridesetletne vojne se srečamo z dinamiko dogajanja v
trikotu med Habsburžani, protihabsburškim madžarskim/sedmograškim
plemstvom in osmanskim imperijem. Zvemo tudi, da kot žrtev umora/
atentata v tem času ni padel le Wallenstein, ampak že prej (1626) tudi
Jurij Zrinjski (zastrupljen na Wallensteinov ukaz) in z Zrinjskimi pove-
zani član rodbine Rima-Seči (Szecsi) Jurij, protihabsburški protestant
(umorili so ga s kraljeve/katoliške strani najeti morilci; njegov najmlajši
sin Tomaž je kasneje prestopil v katolištvo). Če članek o Prekmurju sle-
di razmerjem in usodam (naj)višjih slojev, članek Irene Žmuc Ljubljana
na robu opisuje doživljanje bede (»umorov, požigov in ropov«) med naj-
revnejšim mestnim prebivalstvom, posebej med številnimi domačimi
in tujimi berači.
Urednik zbornika Vanja Kočevar se je tokrat posvetil osrednji po-
litični ustanovi tega prostora, deželnemu zboru kranjskih deželnih sta-
nov, in njegovi osrednji dejavnosti, povezani s 30-letno vojno: ta pa je
bila, kot kažejo preučeni regesti in zapisniki njegovih zasedanj, zagota-
vljanje stalno novih in novih finančnih sredstev neposredno za vladar-
jevo blagajno ali pa zagotavljanje nastanitve, oskrbe ali popolnitve/no-
vačenja posameznih vojaških enot. Kranjska ni pošiljala posebnih enot
128
