Page 150 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 150
portreti
utopija je nujna, da se ohranja upanje na možnost drugačnega sveta in
daje opora ter vzpodbuda za etično delovanje v vsakokratni sedanjosti.
Krščanstvo, vsekakor pa protestantsko krščanstvo je (ne edini ali mo-
nopolni!) nosilec in opora teh usmeritev ter je samo »nošeno« po njih.
Zato jih lahko spoznava kot krščanske vrednote tudi krščanska, zlas-
ti pa protestantska teologija in tudi zato je možna ter dobra povezanost
med filozofijo in teologijo oziroma je dobro graditi mostove med njima.
Tak most, tako povezavo naj bi nudila prav etika (ki/ko zavezuje k delo-
vanju v skladu s temi vrednotami).
Ne bomo raziskovali, ali je taka vrednotna/etična usmeritev vodi-
la Cvetko Tóth pri izbiri mislecev, ki se jim je posebej posvečala, in pri
izbiri/presoji njihovih idej ali pa jo je srečanje z misleci, ki se jim je po-
sebej posvečala, privedlo do nakazane filozofske in življenjske oprede-
litve ter etične usmeritve. Glede na tematiko in pristop »revije za vpra-
šanja protestantizma« pa moram še enkrat poudariti: za vse omenjene
vrednote (in njihovo povezanost) je iskala in našla oporo ter spodbudo
tudi v protestantskem krščanstvu. In z druge strani: v protestantskem
krščanstvu je predvsem iskala in našla opore ter spodbude zanje. Seveda
se ji je pri tem pokazala tudi nujnost (in možnost) kritike in zavrnitve
drugačnih vrednotnih ter praktičnih usmeritev tudi v samem krščan-
stvu in protestantizmu. Naj že tu spomnim, da se je sama priložnostno
prištela k ateistom in agnostikom (»mi ateisti in agnostiki«, je zapisa-
la v 15-16, 264), hkrati in predvsem pa nasprotovala nasilju v nazorskih
zadevah, se zavzemala za toleranco, dialog in sodelovanje med ljudmi
različnih religij ter ateizmov in v tem smislu posebej podpirala prizade-
vanja Hansa Künga in drugih, tudi Tineta Hribarja, za »svetovni etos«.
II.
Med naštetimi/izbranimi avtorji gotovo izstopajo trije: Paul Tillich,
Ernst Bloch in Albert Schweitzer.
Na prvem mestu je Paul Tillich. O njem je pisala v prvi številki revije
in v številki, posvečeni 500-letnici reformacije, pa še večkrat vmes (in v
148
utopija je nujna, da se ohranja upanje na možnost drugačnega sveta in
daje opora ter vzpodbuda za etično delovanje v vsakokratni sedanjosti.
Krščanstvo, vsekakor pa protestantsko krščanstvo je (ne edini ali mo-
nopolni!) nosilec in opora teh usmeritev ter je samo »nošeno« po njih.
Zato jih lahko spoznava kot krščanske vrednote tudi krščanska, zlas-
ti pa protestantska teologija in tudi zato je možna ter dobra povezanost
med filozofijo in teologijo oziroma je dobro graditi mostove med njima.
Tak most, tako povezavo naj bi nudila prav etika (ki/ko zavezuje k delo-
vanju v skladu s temi vrednotami).
Ne bomo raziskovali, ali je taka vrednotna/etična usmeritev vodi-
la Cvetko Tóth pri izbiri mislecev, ki se jim je posebej posvečala, in pri
izbiri/presoji njihovih idej ali pa jo je srečanje z misleci, ki se jim je po-
sebej posvečala, privedlo do nakazane filozofske in življenjske oprede-
litve ter etične usmeritve. Glede na tematiko in pristop »revije za vpra-
šanja protestantizma« pa moram še enkrat poudariti: za vse omenjene
vrednote (in njihovo povezanost) je iskala in našla oporo ter spodbudo
tudi v protestantskem krščanstvu. In z druge strani: v protestantskem
krščanstvu je predvsem iskala in našla opore ter spodbude zanje. Seveda
se ji je pri tem pokazala tudi nujnost (in možnost) kritike in zavrnitve
drugačnih vrednotnih ter praktičnih usmeritev tudi v samem krščan-
stvu in protestantizmu. Naj že tu spomnim, da se je sama priložnostno
prištela k ateistom in agnostikom (»mi ateisti in agnostiki«, je zapisa-
la v 15-16, 264), hkrati in predvsem pa nasprotovala nasilju v nazorskih
zadevah, se zavzemala za toleranco, dialog in sodelovanje med ljudmi
različnih religij ter ateizmov in v tem smislu posebej podpirala prizade-
vanja Hansa Künga in drugih, tudi Tineta Hribarja, za »svetovni etos«.
II.
Med naštetimi/izbranimi avtorji gotovo izstopajo trije: Paul Tillich,
Ernst Bloch in Albert Schweitzer.
Na prvem mestu je Paul Tillich. O njem je pisala v prvi številki revije
in v številki, posvečeni 500-letnici reformacije, pa še večkrat vmes (in v
148
