Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 151
marko kerševan
prispevkih v drugih revijah in časnikih). Za razliko na primer od Blocha
ali Kierkegaarda je (bil) Paul Tillich v slovenskem prostoru brez Cvetke
Tóth komaj znan. Našla ga je in predstavila kot »luterana na meji«, kot
luteranskega protestantskega teologa, ki je iskal in gradil mostove med
protestantsko teologijo in filozofijo (na svoj način pa tudi med katoli-
štvom in protestantizmom), drugače kot sočasna dialektična ali diasta-
tična protestantska teologija Karla Bartha, ki je skušala osamosvojiti te-
ologijo (in filozofijo) tako, da je zavračala povezave in »rušila mostove«
med njima. Tillich je iskal in našel stičišča ter presečišča med filozofi-
jo in teologijo v tistem, kar je človekova »zadnja skrb«, kar ga nazadnje
zadeva, v zadnjih vprašanjih in odgovorih, ki izhajajo iz tistega, kar je
človekov »ultimate concern«, brezpogojno, do katerega človek pride in
mimo katerega ne more. Religija je usmerjenost/obrat k brezpogojne-
mu: ateizem je odsev dejstva, da nobena opredelitev ali podoba boga ne
more biti zadnja, brezpogojna, absolutna. Protestantizem je izraz tega
spoznanja znotraj krščanske teologije, naproti katoliškemu nagnjenju k
substancializmu in dogmatizmu; pri Tillichu je božje ali sveto le ozna-
ka za brezpogojno. Pri Tillichu je našla mostove med filozofijo in teo-
logijo, vero, religijo, tudi med vero in ateizmom. Tillich je bil nestor in
tudi mentor nekaterih marksistično usmerjenih članov (kasnejše) fran-
kfurtske šole. Cvetka Tóth nikdar ni skrivala svoje bližine marksizmu,
čeprav ga v zvezi s vprašanji protestantizma nikdar ni posebej izpostav-
ljala ali obravnavala. Tillich je odločno nasprotoval nacizmu; izrecno se
je opredelil za (krščanski) socializem, za njegovo etično razsežnost in
utemeljitev, v kateri so se srečala Tillichova filozofska pojmovanja in kr-
ščanski etos. Tak socializem/humanizem je po eni strani nujno utopi-
čen – »biti človek pomeni imeti utopijo, biti odprt za preseganje obsto-
ječega«, citira Tóthova Tillicha –, po drugi strani pa zahteva od človeka
konkretno življenjsko etiko, etično/moralno dejavnost.
Pri Tillichu je Cvetka Tóth našla medsebojno povezane in utemelje-
ne tako rekoč vse vrednote, ki so določale njeno filozofsko in življenj-
sko držo ter delovanje. Ne slučajno pa je (tudi v reviji) že zgodaj kot dva
svetilnika (iz)postavila še dve osebnosti: Alberta Schweitzerja in Ernsta
Blocha. Najprej je v 3.-4. številki predstavila Schweitzerja, ki je svoje te-
149
prispevkih v drugih revijah in časnikih). Za razliko na primer od Blocha
ali Kierkegaarda je (bil) Paul Tillich v slovenskem prostoru brez Cvetke
Tóth komaj znan. Našla ga je in predstavila kot »luterana na meji«, kot
luteranskega protestantskega teologa, ki je iskal in gradil mostove med
protestantsko teologijo in filozofijo (na svoj način pa tudi med katoli-
štvom in protestantizmom), drugače kot sočasna dialektična ali diasta-
tična protestantska teologija Karla Bartha, ki je skušala osamosvojiti te-
ologijo (in filozofijo) tako, da je zavračala povezave in »rušila mostove«
med njima. Tillich je iskal in našel stičišča ter presečišča med filozofi-
jo in teologijo v tistem, kar je človekova »zadnja skrb«, kar ga nazadnje
zadeva, v zadnjih vprašanjih in odgovorih, ki izhajajo iz tistega, kar je
človekov »ultimate concern«, brezpogojno, do katerega človek pride in
mimo katerega ne more. Religija je usmerjenost/obrat k brezpogojne-
mu: ateizem je odsev dejstva, da nobena opredelitev ali podoba boga ne
more biti zadnja, brezpogojna, absolutna. Protestantizem je izraz tega
spoznanja znotraj krščanske teologije, naproti katoliškemu nagnjenju k
substancializmu in dogmatizmu; pri Tillichu je božje ali sveto le ozna-
ka za brezpogojno. Pri Tillichu je našla mostove med filozofijo in teo-
logijo, vero, religijo, tudi med vero in ateizmom. Tillich je bil nestor in
tudi mentor nekaterih marksistično usmerjenih članov (kasnejše) fran-
kfurtske šole. Cvetka Tóth nikdar ni skrivala svoje bližine marksizmu,
čeprav ga v zvezi s vprašanji protestantizma nikdar ni posebej izpostav-
ljala ali obravnavala. Tillich je odločno nasprotoval nacizmu; izrecno se
je opredelil za (krščanski) socializem, za njegovo etično razsežnost in
utemeljitev, v kateri so se srečala Tillichova filozofska pojmovanja in kr-
ščanski etos. Tak socializem/humanizem je po eni strani nujno utopi-
čen – »biti človek pomeni imeti utopijo, biti odprt za preseganje obsto-
ječega«, citira Tóthova Tillicha –, po drugi strani pa zahteva od človeka
konkretno življenjsko etiko, etično/moralno dejavnost.
Pri Tillichu je Cvetka Tóth našla medsebojno povezane in utemelje-
ne tako rekoč vse vrednote, ki so določale njeno filozofsko in življenj-
sko držo ter delovanje. Ne slučajno pa je (tudi v reviji) že zgodaj kot dva
svetilnika (iz)postavila še dve osebnosti: Alberta Schweitzerja in Ernsta
Blocha. Najprej je v 3.-4. številki predstavila Schweitzerja, ki je svoje te-
149
