Page 155 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 155
marko kerševan
nasprotovanje kontemplaciji, zavzemanje za vita activa, povzdigo-
vanje življenja in čutnosti, volje do moči kot volje do svobode. Najde
mimogrede tudi njegovo spoznanje iz leta 1881 o pogubnosti nem-
ške »politične in nacionalne blaznosti«, ki ga pospremi z opazko, da je
Nietzsche »svojevrstnež poljskega in protestantskega porekla«. Najde
pa tudi Nietzschejevo zahtevo po človekovem »spoštovanju, odgovor-
nosti, poštenosti do samega sebe«, ko se mora po Luthru človek »dogo-
voriti sam s sabo«. Za Nietzscheja je »stvar svobodnega človeka, da živi
zaradi sebe in ne glede na druge«. Nietzsche zapiše, da želi z reformaci-
jo vsak človek biti svoboden, »celo vsak sam svoj duhovnik«. Toda za-
piše tudi, da je med drugim protestantizem »pomenil ljudsko vstajo v
prid poštenosti, zvestobe«.
Prav zadnja konstatacija pa govori proti Nietzschejevemu izpostav-
ljanju (zgolj) posameznikovih svobode, volje do moči, spoštovanja do
sebe in svojega življenja ter dejavnosti za to. Protestantizem kot »ljud-
ska vstaja v prid poštenosti, zvestobe« pomeni dejavno solidarno usme-
ritev proti aktualni (in simbolno tudi pretekli in bodoči) nepoštenosti
in nezvestobi ter njenim žrtvam. Z reformacijo (naj) vsak človek uresni-
čuje Luthrovo »vero v pravico do svobode«, pri čemer svoboda pomeni
»voljo do samoodgovornosti«, ko je »vsak človek sam svoj duhovnik«.
Toda protestantizem je (bil) ljudska vstaja, napotilo za vstajo proti ra-
zumevanju svobode, moči, življenja kot nečesa, kar je le za izbrane; je
nasprotovanje/protest proti egoističnemu (»solipsističnemu«) povzdigo-
vanju svobode in samoodgovornosti posameznika, je izraz (za)upanja v
svobodo in samoodgovornost vseh.
III.
Tako je Cvetka Tóth kot profesorica filozofije izbrala in predstavlja-
la filozofe (in teologe), ki jih je »ponudila« reviji za vprašanja protestan-
tizma. (Lahko rečemo, da je bil to večji del mislecev, s katerimi se je in-
tenzivno ukvarjala.) Njen izbor, predstavitve in ponudba reviji niso bili
niti slučajni niti nevtralni – bili so »angažirani«. Angažirani, zavzeti za
153
nasprotovanje kontemplaciji, zavzemanje za vita activa, povzdigo-
vanje življenja in čutnosti, volje do moči kot volje do svobode. Najde
mimogrede tudi njegovo spoznanje iz leta 1881 o pogubnosti nem-
ške »politične in nacionalne blaznosti«, ki ga pospremi z opazko, da je
Nietzsche »svojevrstnež poljskega in protestantskega porekla«. Najde
pa tudi Nietzschejevo zahtevo po človekovem »spoštovanju, odgovor-
nosti, poštenosti do samega sebe«, ko se mora po Luthru človek »dogo-
voriti sam s sabo«. Za Nietzscheja je »stvar svobodnega človeka, da živi
zaradi sebe in ne glede na druge«. Nietzsche zapiše, da želi z reformaci-
jo vsak človek biti svoboden, »celo vsak sam svoj duhovnik«. Toda za-
piše tudi, da je med drugim protestantizem »pomenil ljudsko vstajo v
prid poštenosti, zvestobe«.
Prav zadnja konstatacija pa govori proti Nietzschejevemu izpostav-
ljanju (zgolj) posameznikovih svobode, volje do moči, spoštovanja do
sebe in svojega življenja ter dejavnosti za to. Protestantizem kot »ljud-
ska vstaja v prid poštenosti, zvestobe« pomeni dejavno solidarno usme-
ritev proti aktualni (in simbolno tudi pretekli in bodoči) nepoštenosti
in nezvestobi ter njenim žrtvam. Z reformacijo (naj) vsak človek uresni-
čuje Luthrovo »vero v pravico do svobode«, pri čemer svoboda pomeni
»voljo do samoodgovornosti«, ko je »vsak človek sam svoj duhovnik«.
Toda protestantizem je (bil) ljudska vstaja, napotilo za vstajo proti ra-
zumevanju svobode, moči, življenja kot nečesa, kar je le za izbrane; je
nasprotovanje/protest proti egoističnemu (»solipsističnemu«) povzdigo-
vanju svobode in samoodgovornosti posameznika, je izraz (za)upanja v
svobodo in samoodgovornost vseh.
III.
Tako je Cvetka Tóth kot profesorica filozofije izbrala in predstavlja-
la filozofe (in teologe), ki jih je »ponudila« reviji za vprašanja protestan-
tizma. (Lahko rečemo, da je bil to večji del mislecev, s katerimi se je in-
tenzivno ukvarjala.) Njen izbor, predstavitve in ponudba reviji niso bili
niti slučajni niti nevtralni – bili so »angažirani«. Angažirani, zavzeti za
153
