Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 203
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
Sicer pa so bili glavni dejavniki pri zadevi Luther (causa Lutheri) na državnem zbo-
ru: Martin Luther, cesar Karel V., saški knez Friderik Modri ter poseben papežev od-
poslanec Hieronim Aleandro. Čeprav je vsak od imenovanih odšel iz državnega zbora
s svojo »zmago«, je bil dejanski zmagovalec Martin Luther, ki je dosegel dotlej neviden
uspeh že s tem, da je na državnem zboru nastopil, da ni preklical obsojenih tez in da se
je lahko s cesarjevo zaščito vrnil v Wittenberg. Res je svoje temeljne reformne spise ob-
javil že leta 1520, vendar se je pot reformaciji odprla šele sedaj. Na povratku »ugrabljen«
se je lotil prevoda Svetega pisma v nemščino, ki je postalo edino priznana verska osno-
va, v prevod pa je vtkal svojo teologijo. Za sporočilo vere je uporabil domač, nemški je-
zik. To je demonstriral že v državnem zboru, kjer je govoril najprej nemško in šele nato,
za tiste, ki nemško niso razumeli, kot na primer cesar in papežev legat Aleandro, v latin-
ščini. V nemščini so prenašali dogajanje v državnem zboru tudi letaki (nem. Flugschri-
ften) na ulici.
Za Luthra na prvi pogled zaključek državnega zbora ni bil ugoden, saj je wormški
edikt, ki ga je cesar podpisal 26. maja, datiran pa je bil z 8. majem, kot akt cesarja in ne
kot sklep državnega zbora, uzakonil Luthrovo obsodbo. Edikt je izdelal legat Aleandro,
sodeloval pa je tudi kasnejši Trubarjev učitelj Peter Bonomo. Vendar edikt za Luthra ni
imel usodnih posledic, ker cesar edikta ni poslal v deželo Saško in ga posledično knezu
Frideriku ni bilo treba razglasiti, tako da tam, kjer je »krivoverec« bival, edikt ni veljal.
S tem pa je bilo Luthru omogočeno nadaljnje delo tako verskega reformatorja kot tudi
univerzitetnega profesorja na univerzi v Wittenbergu, ki je postala osrednja ustanova za
izobraževanje reformatorjev Luthrove smeri.
Ključne besede: wormški edikt, Friderik Modri, Karel V., Hieronim (Girolamo) Ale-
andro, Albrecht Brandenburški
On the 500th Anniversary of Luther’s Appearance at the Diet of Worms
Following the publication of Luther’s theses on 31 October 1517, the Diet of Worms
was the next fundamental step in the reform movement of the 16th-century Europe-
an Christianity. In the “Holy Roman Empire,” the way was opened for further religious
and new institutional development in the previously unified church, culminating in the
Peace of Augsburg in 1555, which granted individual rulers of political units in the coun-
try, princes, prince-bishops etc. the right to decide on the religion of their Catholic and
Lutheran subjects.
The immediate cause of “Worms 1521” and the consequent “Edict of Worms” were
two papal bulls addressed to Luther. The first, Exsurge Domine from 1520, threatened
him with excommunication unless he recanted almost one half of the theses published
in 1517. Luther responded by proclaiming the pope the Antichrist, although he had un-
til then somewhat avoided criticising him, and publicly burned the bull in December
of the same year. Exsurge Domine was followed in January 1521 by the bull Decet Roma-
201
Sicer pa so bili glavni dejavniki pri zadevi Luther (causa Lutheri) na državnem zbo-
ru: Martin Luther, cesar Karel V., saški knez Friderik Modri ter poseben papežev od-
poslanec Hieronim Aleandro. Čeprav je vsak od imenovanih odšel iz državnega zbora
s svojo »zmago«, je bil dejanski zmagovalec Martin Luther, ki je dosegel dotlej neviden
uspeh že s tem, da je na državnem zboru nastopil, da ni preklical obsojenih tez in da se
je lahko s cesarjevo zaščito vrnil v Wittenberg. Res je svoje temeljne reformne spise ob-
javil že leta 1520, vendar se je pot reformaciji odprla šele sedaj. Na povratku »ugrabljen«
se je lotil prevoda Svetega pisma v nemščino, ki je postalo edino priznana verska osno-
va, v prevod pa je vtkal svojo teologijo. Za sporočilo vere je uporabil domač, nemški je-
zik. To je demonstriral že v državnem zboru, kjer je govoril najprej nemško in šele nato,
za tiste, ki nemško niso razumeli, kot na primer cesar in papežev legat Aleandro, v latin-
ščini. V nemščini so prenašali dogajanje v državnem zboru tudi letaki (nem. Flugschri-
ften) na ulici.
Za Luthra na prvi pogled zaključek državnega zbora ni bil ugoden, saj je wormški
edikt, ki ga je cesar podpisal 26. maja, datiran pa je bil z 8. majem, kot akt cesarja in ne
kot sklep državnega zbora, uzakonil Luthrovo obsodbo. Edikt je izdelal legat Aleandro,
sodeloval pa je tudi kasnejši Trubarjev učitelj Peter Bonomo. Vendar edikt za Luthra ni
imel usodnih posledic, ker cesar edikta ni poslal v deželo Saško in ga posledično knezu
Frideriku ni bilo treba razglasiti, tako da tam, kjer je »krivoverec« bival, edikt ni veljal.
S tem pa je bilo Luthru omogočeno nadaljnje delo tako verskega reformatorja kot tudi
univerzitetnega profesorja na univerzi v Wittenbergu, ki je postala osrednja ustanova za
izobraževanje reformatorjev Luthrove smeri.
Ključne besede: wormški edikt, Friderik Modri, Karel V., Hieronim (Girolamo) Ale-
andro, Albrecht Brandenburški
On the 500th Anniversary of Luther’s Appearance at the Diet of Worms
Following the publication of Luther’s theses on 31 October 1517, the Diet of Worms
was the next fundamental step in the reform movement of the 16th-century Europe-
an Christianity. In the “Holy Roman Empire,” the way was opened for further religious
and new institutional development in the previously unified church, culminating in the
Peace of Augsburg in 1555, which granted individual rulers of political units in the coun-
try, princes, prince-bishops etc. the right to decide on the religion of their Catholic and
Lutheran subjects.
The immediate cause of “Worms 1521” and the consequent “Edict of Worms” were
two papal bulls addressed to Luther. The first, Exsurge Domine from 1520, threatened
him with excommunication unless he recanted almost one half of the theses published
in 1517. Luther responded by proclaiming the pope the Antichrist, although he had un-
til then somewhat avoided criticising him, and publicly burned the bull in December
of the same year. Exsurge Domine was followed in January 1521 by the bull Decet Roma-
201
