Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 56
razprave, študije, papers
ljal, in kot so pisali, »tam kjer je krivoverec bival, edikt ni imel veljave«.
(Schilling 2017, 235)
Prihodnost in daljnosežne posledice Luthrovega nastopa niso mog-
le biti predvidljive, saj ni bilo jasno niti to, kdo je zmagal in kdo izgu-
bil. In šlo je za zmago! V dogodek na državnem zboru v Wormsu je bilo
namreč vloženega veliko kapitala, takrat vidnega in še več nevidnega v
ozadju. Na dogajanje na državnem zboru je vplivalo veliko dejavnikov,
ki se dotlej ob kakem dogodku še nikdar niso združili v taki meri. Velik
pomen je imel tisk, ki ni le poročal, temveč ustvarjal odločujoče javno
mnenje. Pomembno vlogo sta igrala zgodovina in humanizem, s svojimi
pogledi v preteklost, ki pa so ustvarjali sedanjost in bodočnost. In po-
membne so bile seveda osebnosti, ki so bile vpletene v proces odločanja.
Friderik Modri (Friedrich III. ali Friedrich der Weise von Sachsen, r.
1463, u. 1525, 1486–1525 volilni knez)
Knez Friderik je bil zelo pobožen mož, dnevno je prisostvoval ma-
šam, častil relikvije, njegova največja dragocenost pa je bila zbirka ok-
rog 19.000 relikvij, kar je v tedanji protivrednosti pomenilo dva milijo-
na let odpustkov. Kljub temu se je za njegovo najboljšo naložbo izkazala
ustanovitev univerze v Wittenbergu leta 1502, tedaj moderne humani-
stično-renesančne univerze, ki je z reformacijo postala ena najbolj zna-
nih univerz širom Evrope.
Prav univerza v Wittenbergu in Friderikov odličen političen ugled v
cesarstvu sta omogočila zaščito Luthra in njegov nastop na državnem
zboru v Wormsu. Velik ugled je užival tudi zunaj cesarstva, saj ga je celo
papež Leon X. nagovarjal, da bi po smrti cesarja Maksimilijana I. kandi-
diral za bodočega cesarja, kar je odklonil in dal podporo Habsburžanu,
španskemu kralju Karlu, ter ga nato brez podkupnine tudi volil. Sestavil
je tudi volilno listino (nem. Wahlkapitulation) z zahtevami volilnih kne-
zov, ki jo je izvoljeni kralj Karel podpisal.
Luthrovih 95 tez, ki jih je izzvalo prodajanje odpustkov, je bilo le na-
videzno v nasprotju s Friderikovo navezanostjo na relikvije, saj so pred-
stavljale upor proti magdeburškemu in mainškemu nadškofu Albrechtu
iz družine Hohenzollern, ki je izmaknil magdeburški škofijski sedež
Friderikovi družini Wetincev (Wettiner). Prodaja odpustkov je pomeni-
54
ljal, in kot so pisali, »tam kjer je krivoverec bival, edikt ni imel veljave«.
(Schilling 2017, 235)
Prihodnost in daljnosežne posledice Luthrovega nastopa niso mog-
le biti predvidljive, saj ni bilo jasno niti to, kdo je zmagal in kdo izgu-
bil. In šlo je za zmago! V dogodek na državnem zboru v Wormsu je bilo
namreč vloženega veliko kapitala, takrat vidnega in še več nevidnega v
ozadju. Na dogajanje na državnem zboru je vplivalo veliko dejavnikov,
ki se dotlej ob kakem dogodku še nikdar niso združili v taki meri. Velik
pomen je imel tisk, ki ni le poročal, temveč ustvarjal odločujoče javno
mnenje. Pomembno vlogo sta igrala zgodovina in humanizem, s svojimi
pogledi v preteklost, ki pa so ustvarjali sedanjost in bodočnost. In po-
membne so bile seveda osebnosti, ki so bile vpletene v proces odločanja.
Friderik Modri (Friedrich III. ali Friedrich der Weise von Sachsen, r.
1463, u. 1525, 1486–1525 volilni knez)
Knez Friderik je bil zelo pobožen mož, dnevno je prisostvoval ma-
šam, častil relikvije, njegova največja dragocenost pa je bila zbirka ok-
rog 19.000 relikvij, kar je v tedanji protivrednosti pomenilo dva milijo-
na let odpustkov. Kljub temu se je za njegovo najboljšo naložbo izkazala
ustanovitev univerze v Wittenbergu leta 1502, tedaj moderne humani-
stično-renesančne univerze, ki je z reformacijo postala ena najbolj zna-
nih univerz širom Evrope.
Prav univerza v Wittenbergu in Friderikov odličen političen ugled v
cesarstvu sta omogočila zaščito Luthra in njegov nastop na državnem
zboru v Wormsu. Velik ugled je užival tudi zunaj cesarstva, saj ga je celo
papež Leon X. nagovarjal, da bi po smrti cesarja Maksimilijana I. kandi-
diral za bodočega cesarja, kar je odklonil in dal podporo Habsburžanu,
španskemu kralju Karlu, ter ga nato brez podkupnine tudi volil. Sestavil
je tudi volilno listino (nem. Wahlkapitulation) z zahtevami volilnih kne-
zov, ki jo je izvoljeni kralj Karel podpisal.
Luthrovih 95 tez, ki jih je izzvalo prodajanje odpustkov, je bilo le na-
videzno v nasprotju s Friderikovo navezanostjo na relikvije, saj so pred-
stavljale upor proti magdeburškemu in mainškemu nadškofu Albrechtu
iz družine Hohenzollern, ki je izmaknil magdeburški škofijski sedež
Friderikovi družini Wetincev (Wettiner). Prodaja odpustkov je pomeni-
54
