Page 114 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 114
razprave, študije, papers
lahko položili temelje evangeljskega spoznanja, namreč Katekizem in
Abecedarij. Vendar Sillemu ni bil znan noben izvod teh tiskov, odkrili ga
niso ne Schnurrer ne takratni kranjski zgodovinarji. (str. 33) Trubarjeve
slovenske knjige pa oceni takole (str. 34):
In najsi se zdijo te prve natisnjene slovenske knjige še tako skromne
[geringfügig], je le potrebno priznati, da je z izdajo le-teh postavil temelj
nacionalne literature in da je bila vsebina primerna za širjenje nemške
kulture med Slovenci [Slovenen]. Resnično, začeta pot [der eingeschlage-
ne Weg] se nam zdi posrečen način združitve navidezno razhajajočih se
interesov slovanskega nacionalnega razvoja ter širjenja nemške znanosti
in kulture.
Trubarjevi sodelavci
Sillem predstavi težave, ki jih je imel Trubar glede pravovernosti za-
radi obtožb falsitet (nem.) in Trubarjevo pismo kralju Maksimilijanu,
da ni nič narobe prevedeno ali v nasprotju z augsburško veroizpovedjo
(str. 39), glede Trubarja pa oceni, da se je v skrbi trudil za slovensko ljud-
stvo (nem. windische Volck) ter vse svoje misli in delo usmeril tako, da bi
tudi južne Slovane seznanil z evangelijem in versko-cerkvenim življen-
jem v Nemčiji (str. 44). Isto so storili tudi drugi reformatorji Kranjske,
kot npr. Jurij Dalmatin, ki je v slovenski jezik (nem. slovenische Sprache)
prevedel celotno Sveto pismo (izšlo v Wittenbergu leta 1584). Ker so ga
preganjali, ga je vzel v varstvo Auersperg in ga leta 1585 poklical za pre-
dikanta v Škocjan. Dalmatin v predgovoru izdaje Svetega pisma piše, da
slovenskega jezika (nem. windische Sprache) ne rabijo le na Kranjskem,
temveč tudi na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, v Slovenski marki, na
Hrvaškem, v Dalmaciji itn. (str. 45)
Da so južnoslovanski jeziki najbližji slovenskemu, Sillem (str. 46) do-
kazuje s citiranjem Šafárika,15 da se je slovenščina že v VIII. in IX. sto-
letju razlikovala od drugih slovanskih jezikov, starobolgarščine ali ci-
15 Paul Joseph Schafariks Slawische Alterthümer 2, 346.
322
lahko položili temelje evangeljskega spoznanja, namreč Katekizem in
Abecedarij. Vendar Sillemu ni bil znan noben izvod teh tiskov, odkrili ga
niso ne Schnurrer ne takratni kranjski zgodovinarji. (str. 33) Trubarjeve
slovenske knjige pa oceni takole (str. 34):
In najsi se zdijo te prve natisnjene slovenske knjige še tako skromne
[geringfügig], je le potrebno priznati, da je z izdajo le-teh postavil temelj
nacionalne literature in da je bila vsebina primerna za širjenje nemške
kulture med Slovenci [Slovenen]. Resnično, začeta pot [der eingeschlage-
ne Weg] se nam zdi posrečen način združitve navidezno razhajajočih se
interesov slovanskega nacionalnega razvoja ter širjenja nemške znanosti
in kulture.
Trubarjevi sodelavci
Sillem predstavi težave, ki jih je imel Trubar glede pravovernosti za-
radi obtožb falsitet (nem.) in Trubarjevo pismo kralju Maksimilijanu,
da ni nič narobe prevedeno ali v nasprotju z augsburško veroizpovedjo
(str. 39), glede Trubarja pa oceni, da se je v skrbi trudil za slovensko ljud-
stvo (nem. windische Volck) ter vse svoje misli in delo usmeril tako, da bi
tudi južne Slovane seznanil z evangelijem in versko-cerkvenim življen-
jem v Nemčiji (str. 44). Isto so storili tudi drugi reformatorji Kranjske,
kot npr. Jurij Dalmatin, ki je v slovenski jezik (nem. slovenische Sprache)
prevedel celotno Sveto pismo (izšlo v Wittenbergu leta 1584). Ker so ga
preganjali, ga je vzel v varstvo Auersperg in ga leta 1585 poklical za pre-
dikanta v Škocjan. Dalmatin v predgovoru izdaje Svetega pisma piše, da
slovenskega jezika (nem. windische Sprache) ne rabijo le na Kranjskem,
temveč tudi na Spodnjem Štajerskem, Koroškem, v Slovenski marki, na
Hrvaškem, v Dalmaciji itn. (str. 45)
Da so južnoslovanski jeziki najbližji slovenskemu, Sillem (str. 46) do-
kazuje s citiranjem Šafárika,15 da se je slovenščina že v VIII. in IX. sto-
letju razlikovala od drugih slovanskih jezikov, starobolgarščine ali ci-
15 Paul Joseph Schafariks Slawische Alterthümer 2, 346.
322
