Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 113
vincenc rajšp
evangeličanska Cerkev na Kranjskem ni trpela večje škode« (str. 24).
Zvesti so ostali vsi stanovi Koroške, Kranjske in Štajerske, saj so se leta
1555 v pismu kralju Ferdinandu prišteli k evangeličanski Cerkvi ter pro-
sili za brezpogojno versko svobodo in varstvo za predikante ter učitelje.
Leta 1556 jim je Ferdinand popustil zaradi turške nevarnosti, dovolil jim
je obhajilo pod obema podobama, čeprav pod pogojem, da se ne bodo
prišteli k nobeni posebni sekti, temveč ostali pri pravilih in običajih rim-
ske Cerkve do zaključkov bližnjega koncila. Trubar sam pa je z odhod-
om dobil boljše možnosti, da je svojemu ljudstvu prevajal Sveto pismo v
deželni jezik, kot jih je imel v domovini. Ker na Kranjskem ni bilo no-
bene tiskarne, bi težko izdal svoje slovenske spise; težko bi tudi našel
za svoje delo zainteresirane ljudi, kot sta bila Vergerij in knez Krištof.
(str. 24)
Izdajanje reformacijskih spisov v slovenskem jeziku
Sillem predstavi Trubarjevo pot v Nemčiji (nem. Deutschland) po
izgonu leta 1547 in 1548, kjer je prevajal Sveto pismo v slovenščino in
izdajal spise v južni slovanščini (serbischen, in der ’chrobatischen’ nach
Truber’s stehenden Ausdrucke). Tako Trubar, čeprav v domovini (nem.
Vaterlande) nepriznan, nanjo ni pozabil, predvsem ga je zaposlovala mi-
sel, da slovenskemu ljudstvu (nem. windischen Volke) pripravi evangelj-
ske spise v slovenskem jeziku (nem. windischer Sprache). (str. 25)
Razpravlja o cirilici in glagolici, pri čemer se naslanja predvsem na
Metelka (1857b, 132), ki staroslovanščino imenuje staroslovenščino, ter
misli, da je cirilica zanjo popolnejša pisava kot Trubarjeva, ki »sloven-
ski dialekt« zapisuje z gotskimi in latinskimi črkami: »Cyrilli Arbeit ließ
nichts, die des Truber hingegen noch viel zu wünschen übrig« (Sillem
1861, 30) Po »znanem slavistu« Šafáriku pa Metelko povzema (1857a, 93),
da doslej ni bilo ne v francoščini ne v nemščini tako klenega prevoda
Biblije, ki bi ga lahko postavili v isto vrsto s Cirilovim (str. 31).
Ker v slovenskem jeziku ni bilo še ničesar natisnjenega in ker je
»ljudstvo živelo v veliki nevednosti«, je izbral Trubar take spise, ki so
321
evangeličanska Cerkev na Kranjskem ni trpela večje škode« (str. 24).
Zvesti so ostali vsi stanovi Koroške, Kranjske in Štajerske, saj so se leta
1555 v pismu kralju Ferdinandu prišteli k evangeličanski Cerkvi ter pro-
sili za brezpogojno versko svobodo in varstvo za predikante ter učitelje.
Leta 1556 jim je Ferdinand popustil zaradi turške nevarnosti, dovolil jim
je obhajilo pod obema podobama, čeprav pod pogojem, da se ne bodo
prišteli k nobeni posebni sekti, temveč ostali pri pravilih in običajih rim-
ske Cerkve do zaključkov bližnjega koncila. Trubar sam pa je z odhod-
om dobil boljše možnosti, da je svojemu ljudstvu prevajal Sveto pismo v
deželni jezik, kot jih je imel v domovini. Ker na Kranjskem ni bilo no-
bene tiskarne, bi težko izdal svoje slovenske spise; težko bi tudi našel
za svoje delo zainteresirane ljudi, kot sta bila Vergerij in knez Krištof.
(str. 24)
Izdajanje reformacijskih spisov v slovenskem jeziku
Sillem predstavi Trubarjevo pot v Nemčiji (nem. Deutschland) po
izgonu leta 1547 in 1548, kjer je prevajal Sveto pismo v slovenščino in
izdajal spise v južni slovanščini (serbischen, in der ’chrobatischen’ nach
Truber’s stehenden Ausdrucke). Tako Trubar, čeprav v domovini (nem.
Vaterlande) nepriznan, nanjo ni pozabil, predvsem ga je zaposlovala mi-
sel, da slovenskemu ljudstvu (nem. windischen Volke) pripravi evangelj-
ske spise v slovenskem jeziku (nem. windischer Sprache). (str. 25)
Razpravlja o cirilici in glagolici, pri čemer se naslanja predvsem na
Metelka (1857b, 132), ki staroslovanščino imenuje staroslovenščino, ter
misli, da je cirilica zanjo popolnejša pisava kot Trubarjeva, ki »sloven-
ski dialekt« zapisuje z gotskimi in latinskimi črkami: »Cyrilli Arbeit ließ
nichts, die des Truber hingegen noch viel zu wünschen übrig« (Sillem
1861, 30) Po »znanem slavistu« Šafáriku pa Metelko povzema (1857a, 93),
da doslej ni bilo ne v francoščini ne v nemščini tako klenega prevoda
Biblije, ki bi ga lahko postavili v isto vrsto s Cirilovim (str. 31).
Ker v slovenskem jeziku ni bilo še ničesar natisnjenega in ker je
»ljudstvo živelo v veliki nevednosti«, je izbral Trubar take spise, ki so
321
