Page 110 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 110
razprave, študije, papers
Slovanov iz Bosne in Dalmacije na Kranjsko. O razmerah, v kakršnih
so bili Slovani na turški meji, izčrpno poroča Trubar, da bi zanje izve-
deli »gornji, blagi, pobožni Nemci« (nem. obern, frommen Gottseligen
Teutschen), v predgovoru glagolskega prvega dela Nove zaveze leta 1562.
(str. 9) Zaključuje, da je iz naštetega razvidno, kako zelo primerno bi
bilo, da bi Kranjska, potem ko bi bila sama seznanjena z evangeljskim
naukom in nemško kulturo, to posredovala tudi drugim južnoslovan-
skim ljudstvom.
Sillem sledi Trubarjevemu opisu prebivalcev slovenskega ozemlja. V
porečju Kolpe in Krke z mesti Novo mesto, Krško (Tückfeld), Metlika
živijo prebivalci, ki pripadajo »srbskohrvaškemu imenu« (nem. Serbisch-
Croatischen Namen). Prebivalci grofije Goriške in Istre pa se ravnajo del-
no po hrvaških, delno po italijanskih običajih in veri. Tisti, ki bivajo v
Kranjski, Spodnji Štajerski in Koroški, se vedejo po načinu in lastnostih
Nemcev, po nemško se oblačijo, le da ženske na glavah nosijo posebne
dolge rute (nem. Schleier). (str. 10–11) Poudarja, da se izobraženi poslu-
žujejo nemškega jezika, ker so plemiške nemške družine že v osmem
stoletju prišle na Kranjsko iz Frankovske, kasneje so jim sledile še dru-
žine iz drugih provinc.
Prav tako povzema po Trubarju, da so preprosti ljudje dobro, pošte-
no, zvesto, resnicoljubno, pokorno, prijazno in blago ljudstvo, ki pa ga
Trubar graja, ker so praznoverni, ker želi to dobrosrčno ljudstvo dose-
či vse pri Bogu, devici Mariji in svetnikih z mnogimi mašami, rožni-
mi venci in s prižiganjem sveč. Na tak način hočejo tudi hudiča odgna-
ti iz oblakov, gozda, iz dvorišč, od živine in od hiš. Za odpravo bolezni
se zaobljubljajo darovati denar ali romati v Rim, Loretto, k Sv. Bolfenku
(Wolfgangu) na Bavarskem, vsakih sedem let romajo tudi v Aachen na
Spodnjem Nemškem (Niederland). Pa tudi doma ustanavljajo nove bož-
je poti, o katerih bi lahko napisal celo knjigo, za kar Trubar meni, da bi
stari »učeni, bogoljubni škofje« vse to prepovedali. To neznanje pa gane
še toliko bolj, ker ti ljudje nimajo ne katekizma ne Svetega pisma v svo-
jem jeziku, temveč si morajo pomagati samo z brevirji in mašnimi kn-
jigami, ki jih niti duhovniki sami ne razumejo. (str. 11)
318
Slovanov iz Bosne in Dalmacije na Kranjsko. O razmerah, v kakršnih
so bili Slovani na turški meji, izčrpno poroča Trubar, da bi zanje izve-
deli »gornji, blagi, pobožni Nemci« (nem. obern, frommen Gottseligen
Teutschen), v predgovoru glagolskega prvega dela Nove zaveze leta 1562.
(str. 9) Zaključuje, da je iz naštetega razvidno, kako zelo primerno bi
bilo, da bi Kranjska, potem ko bi bila sama seznanjena z evangeljskim
naukom in nemško kulturo, to posredovala tudi drugim južnoslovan-
skim ljudstvom.
Sillem sledi Trubarjevemu opisu prebivalcev slovenskega ozemlja. V
porečju Kolpe in Krke z mesti Novo mesto, Krško (Tückfeld), Metlika
živijo prebivalci, ki pripadajo »srbskohrvaškemu imenu« (nem. Serbisch-
Croatischen Namen). Prebivalci grofije Goriške in Istre pa se ravnajo del-
no po hrvaških, delno po italijanskih običajih in veri. Tisti, ki bivajo v
Kranjski, Spodnji Štajerski in Koroški, se vedejo po načinu in lastnostih
Nemcev, po nemško se oblačijo, le da ženske na glavah nosijo posebne
dolge rute (nem. Schleier). (str. 10–11) Poudarja, da se izobraženi poslu-
žujejo nemškega jezika, ker so plemiške nemške družine že v osmem
stoletju prišle na Kranjsko iz Frankovske, kasneje so jim sledile še dru-
žine iz drugih provinc.
Prav tako povzema po Trubarju, da so preprosti ljudje dobro, pošte-
no, zvesto, resnicoljubno, pokorno, prijazno in blago ljudstvo, ki pa ga
Trubar graja, ker so praznoverni, ker želi to dobrosrčno ljudstvo dose-
či vse pri Bogu, devici Mariji in svetnikih z mnogimi mašami, rožni-
mi venci in s prižiganjem sveč. Na tak način hočejo tudi hudiča odgna-
ti iz oblakov, gozda, iz dvorišč, od živine in od hiš. Za odpravo bolezni
se zaobljubljajo darovati denar ali romati v Rim, Loretto, k Sv. Bolfenku
(Wolfgangu) na Bavarskem, vsakih sedem let romajo tudi v Aachen na
Spodnjem Nemškem (Niederland). Pa tudi doma ustanavljajo nove bož-
je poti, o katerih bi lahko napisal celo knjigo, za kar Trubar meni, da bi
stari »učeni, bogoljubni škofje« vse to prepovedali. To neznanje pa gane
še toliko bolj, ker ti ljudje nimajo ne katekizma ne Svetega pisma v svo-
jem jeziku, temveč si morajo pomagati samo z brevirji in mašnimi kn-
jigami, ki jih niti duhovniki sami ne razumejo. (str. 11)
318
