Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 111
vincenc rajšp
Da je Trubarjevo poročilo glede kulturnih in socialnih razmer ve-
rodostojno, Sillem dokazuje s tem, da se Trubarjev opis ne razlikuje od
Valvasorjevega. In ugotavlja, da je bil z uvedbo reformacije in z njenimi
pospeševalci storjen velikopotezen začetek dviga duhovnega in nacio-
nalnega življenja slovenskega (nem. windischen) ljudstva. Reformatorji
so ustanovili nacionalno literaturo »in če se sliši še tako protislovno,
je bila skozi cerkveno-verske interese vzpostavljena ozka povezanost z
Nemčijo in nenazadnje so želeli kranjski reformatorji preko svoje do-
movine južnim Slovanom srbskega rodu posredovati enake duhovne
in duhovniške dobrine, kot so jih sami prejeli z na novo obujenim reli-
gioznim cerkvenim življenjem iz Nemčije«. (str. 14–15)
Začetki reformacije na Kranjskem
V nadaljevanju Sillem opiše potek širjenja reformacije na Kranjskem.
Začenja, da so v Nemčiji, potem ko je Luther na državnem zboru v
Wormsu izrekel svojo veroizpoved, po vseh krajih nastopili pridigarji, ki
jih je njihova vest priganjala, da so pridigali novo prepričanje in kazali na
Luthrova prizadevanja. Med temi navaja Speratusa na Dunaju, ki mu je
v dunajski stolnici dovolil pridigati škof Jurij Slatkonja, na Salzburškem
Wolfganga Rußa, na Tirolskem leta 1521 Jakoba Straußa, njegovo delo
pa je nadaljeval Urban Regius. Vse to pričuje, kako zgodaj je bilo prebi-
valstvo v Avstriji, na Salzburškem in Tirolskem seznanjeno z evangeli-
jem, kot so ga v Nemčiji na novo pridigali. Na Kranjskem pa prve sledi o
vplivu Luthrove reformacije najdemo leta 1530, ko so evangeljski stano-
vi svojo vero formulirano predali cesarju v Augsburgu. Prvi pristaši so
se zbirali pri Matiji Klombnerju in ti so opogumili nekatere duhovnike,
da so pričeli sproščeno izpovedovati resnico. Tudi na Kranjskem so bili,
tako kot v Nadvojvodini Avstriji, višji stanovi tisti, ki so prvi sprejeli in
najdlje vztrajali pri Luthrovem nauku; tudi tukaj so stanovi gospodov,
vitezov in mest zahtevali svobodno pridiganje evangelija in svobodno
versko prakso (nem. freie Religionsübung) za pripadnike augsburške ve-
roizpovedi. Tudi tukaj je plemstvo sprejemalo pridigarje na svoje grado-
319
Da je Trubarjevo poročilo glede kulturnih in socialnih razmer ve-
rodostojno, Sillem dokazuje s tem, da se Trubarjev opis ne razlikuje od
Valvasorjevega. In ugotavlja, da je bil z uvedbo reformacije in z njenimi
pospeševalci storjen velikopotezen začetek dviga duhovnega in nacio-
nalnega življenja slovenskega (nem. windischen) ljudstva. Reformatorji
so ustanovili nacionalno literaturo »in če se sliši še tako protislovno,
je bila skozi cerkveno-verske interese vzpostavljena ozka povezanost z
Nemčijo in nenazadnje so želeli kranjski reformatorji preko svoje do-
movine južnim Slovanom srbskega rodu posredovati enake duhovne
in duhovniške dobrine, kot so jih sami prejeli z na novo obujenim reli-
gioznim cerkvenim življenjem iz Nemčije«. (str. 14–15)
Začetki reformacije na Kranjskem
V nadaljevanju Sillem opiše potek širjenja reformacije na Kranjskem.
Začenja, da so v Nemčiji, potem ko je Luther na državnem zboru v
Wormsu izrekel svojo veroizpoved, po vseh krajih nastopili pridigarji, ki
jih je njihova vest priganjala, da so pridigali novo prepričanje in kazali na
Luthrova prizadevanja. Med temi navaja Speratusa na Dunaju, ki mu je
v dunajski stolnici dovolil pridigati škof Jurij Slatkonja, na Salzburškem
Wolfganga Rußa, na Tirolskem leta 1521 Jakoba Straußa, njegovo delo
pa je nadaljeval Urban Regius. Vse to pričuje, kako zgodaj je bilo prebi-
valstvo v Avstriji, na Salzburškem in Tirolskem seznanjeno z evangeli-
jem, kot so ga v Nemčiji na novo pridigali. Na Kranjskem pa prve sledi o
vplivu Luthrove reformacije najdemo leta 1530, ko so evangeljski stano-
vi svojo vero formulirano predali cesarju v Augsburgu. Prvi pristaši so
se zbirali pri Matiji Klombnerju in ti so opogumili nekatere duhovnike,
da so pričeli sproščeno izpovedovati resnico. Tudi na Kranjskem so bili,
tako kot v Nadvojvodini Avstriji, višji stanovi tisti, ki so prvi sprejeli in
najdlje vztrajali pri Luthrovem nauku; tudi tukaj so stanovi gospodov,
vitezov in mest zahtevali svobodno pridiganje evangelija in svobodno
versko prakso (nem. freie Religionsübung) za pripadnike augsburške ve-
roizpovedi. Tudi tukaj je plemstvo sprejemalo pridigarje na svoje grado-
319
