Page 131 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754

milena mileva blažić

Kategorije Nizki slog (ruralna Srednji slog (mestna Visok slog (biblijska
analize poimenovanja) poimenovanja) poimenovanja)

J. in W. Grimm H. C. Andersen Oscar Wilde

Živali Bobnarica in Grdi raček »K njim Ribič in njegova duša
smrdokavra poletim, h kraljevskim »In v tistem vrtu se
Gosja pastirica pticam3! […] Bolje, da sprehajajo beli pavi
Lisica in mačka me ubijejo one, kot da in pavi z modrimi
Mačka in miš me ščipajo race, klju- prsmi.« (str. 146)
Morski prašiček jejo kokoši, kot da me Slavček in vrtnica
Osliček brca dekla, ki skrbi za (slavček)
Pes in vrabec kokošnjak, in da pozi- Srečni kraljevič
Pojoči škrjanček mi trpim silne muke!« (lastovček)
Sova (Andersen 1998, 161)
Vrabec in njegovi štir-
je otroci
Žabji kralj
Zajec in jež

Ravno z visokim slogom da Wilde svojim pravljicam biblijski, priv-
zdignjen in slovesen slog. S tem presega kristjanizirano pojmovanje
boga, saj velikokrat pravi »bog, čigar Ime je ljubezen«.

Videc/prerok

Za Wildove pravljice je značilna tudi estetika nasprotnosti, za razli-
ko od modela ljudske pravljice, npr. J. in W. Grimma, za katerega je zna-
čilna estetika istovetnosti, ko pravljice izpolnjujejo tradicionalna priča-
kovanja bralcev. Wildove pravljice, četudi temeljijo na modelu ljudske
pravljice in estetike istovetnosti (npr. J. in W. Grimm: Ribič in njegova
žena – O. Wilde: Ribič in njegova duša), se od nje tudi odmikajo (npr.
H. C. Andersen: Mali Miklavž in veliki Miklavž – O. Wilde: Vdani pri-
jatelj (Mali Hans in mlinar Hugo)).

3 Tj. labodom.

339