Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 135
milena mileva blažić
Slavček in vrtnica (The Nightingale and the Rose)
Wildova antipravljica oziroma pravljica s tragičnim koncem se si-
cer navezuje na ironični Andersenovi pravljici Kraljična na zrnu graha
in Svinjski pastir. V pravljici Slavček in vrtnica se Wilde intertekstualno
navezuje na antični motiv Filomene – lastovice ali slavca. Simbol slav-
ca je značilen za pesnike in je t. i. »literarna ptica« (Ferber 2012, 138) od
Aristofanovih Ptičev dalje. Srednjeveški minnesingerji in trubadurji so
pisali o pesniku slavcu, Keats je napisal tudi Odo slavčku, Andersen pra-
vljico Slavec, C. Baudelaire Albatrosa … in slavci oziroma ptiči so pona-
vadi samostalniki moškega spola.
Wildova pravljica Slavček in vrtnica z motivom trna je srednjeveški
motiv. Ko slavček poje vrtnici do spomladi, včasih pritisne prsa na rožni
trn, da poveča bolečino (v pesmi). Ferber v slovarju literarnih motivov
ta motiv povezuje z Omarjem Hajamom in s perzijskim ptičem »bulbu-
lom«, ko ptič bulbul/slavček poje žalostinko vrtnici.
1. In zgrabil je mestne starešine, 1. Ko je mesec zasijal na nebu, je slav-
vzel puščavsko trnje in osat ter z ček odletel k rožnemu grmu in pri-
njimi dal vedeti možem v Sukótu. tisnil svoje prsi k trnu. Vso noč je
(Sod 8,16) pel s svojimi prsmi, nabodenimi na
2. In vsa drevesa so rekla trnove- trn, in mrzli kristalni mesec se je
mu grmu: »Pridi ti, kraljuj nad sklanjal z neba in poslušal. (Wilde
nami!« (Sod 9,14) 2000, 26)
3. Da pa se zaradi vzvišenosti razo- 2. Vso noč je pel in trn je prodiral
detij ne bi prevzel, mi je bil dan globlje in globlje v njegove prsi in
v meso trn, satanov sel, ki naj kri njegovega življenja je odtekala iz
bi me tepel, da se ne bi prevzel. njega. (str. 26)
(2 Kor 12,7) 3. Za plačilo pa zahtevam samo to,
4. Kot škrlaten trak sta tvoji ustni, / da boš zvesto ljubil, zakaj ljubezen
tvoja usta so ljubka. / Njegova usta je modrejša od modrosti, čeprav
so sama sladkost, / ves očarljiv je. / je modrost modra, in mogočnejša
Tvoje prsi naj bodo kot grozdi vin- od oblasti, čeprav je oblast mogoč-
ske trte / in vonj tvojega diha ka- na. Njena krila so ognjene barve in
kor jabolka, / tvoja usta kot najbolj- ognjene barve je njeno telo. Njene
še vino, / ki teče mojemu ljubemu v ustnice so sladke kakor med in njen
slast, / drsi po ustnicah spečih. (Vp dih je kakor kadilo. (Str. 25)
4,3, 5,16, 9b–10)
343
Slavček in vrtnica (The Nightingale and the Rose)
Wildova antipravljica oziroma pravljica s tragičnim koncem se si-
cer navezuje na ironični Andersenovi pravljici Kraljična na zrnu graha
in Svinjski pastir. V pravljici Slavček in vrtnica se Wilde intertekstualno
navezuje na antični motiv Filomene – lastovice ali slavca. Simbol slav-
ca je značilen za pesnike in je t. i. »literarna ptica« (Ferber 2012, 138) od
Aristofanovih Ptičev dalje. Srednjeveški minnesingerji in trubadurji so
pisali o pesniku slavcu, Keats je napisal tudi Odo slavčku, Andersen pra-
vljico Slavec, C. Baudelaire Albatrosa … in slavci oziroma ptiči so pona-
vadi samostalniki moškega spola.
Wildova pravljica Slavček in vrtnica z motivom trna je srednjeveški
motiv. Ko slavček poje vrtnici do spomladi, včasih pritisne prsa na rožni
trn, da poveča bolečino (v pesmi). Ferber v slovarju literarnih motivov
ta motiv povezuje z Omarjem Hajamom in s perzijskim ptičem »bulbu-
lom«, ko ptič bulbul/slavček poje žalostinko vrtnici.
1. In zgrabil je mestne starešine, 1. Ko je mesec zasijal na nebu, je slav-
vzel puščavsko trnje in osat ter z ček odletel k rožnemu grmu in pri-
njimi dal vedeti možem v Sukótu. tisnil svoje prsi k trnu. Vso noč je
(Sod 8,16) pel s svojimi prsmi, nabodenimi na
2. In vsa drevesa so rekla trnove- trn, in mrzli kristalni mesec se je
mu grmu: »Pridi ti, kraljuj nad sklanjal z neba in poslušal. (Wilde
nami!« (Sod 9,14) 2000, 26)
3. Da pa se zaradi vzvišenosti razo- 2. Vso noč je pel in trn je prodiral
detij ne bi prevzel, mi je bil dan globlje in globlje v njegove prsi in
v meso trn, satanov sel, ki naj kri njegovega življenja je odtekala iz
bi me tepel, da se ne bi prevzel. njega. (str. 26)
(2 Kor 12,7) 3. Za plačilo pa zahtevam samo to,
4. Kot škrlaten trak sta tvoji ustni, / da boš zvesto ljubil, zakaj ljubezen
tvoja usta so ljubka. / Njegova usta je modrejša od modrosti, čeprav
so sama sladkost, / ves očarljiv je. / je modrost modra, in mogočnejša
Tvoje prsi naj bodo kot grozdi vin- od oblasti, čeprav je oblast mogoč-
ske trte / in vonj tvojega diha ka- na. Njena krila so ognjene barve in
kor jabolka, / tvoja usta kot najbolj- ognjene barve je njeno telo. Njene
še vino, / ki teče mojemu ljubemu v ustnice so sladke kakor med in njen
slast, / drsi po ustnicah spečih. (Vp dih je kakor kadilo. (Str. 25)
4,3, 5,16, 9b–10)
343
