Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 141
milena mileva blažić
1. Njegova duša se je navezala na 1. »Mala morska deklica, mala morska
Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je deklica, rad te imam! Vzemi me za
dekle in ljubeznivo z njo govoril. (1 ženina, rad te imam!« (Wilde 2000,
Mz 34,3) 114)
2. Potem je Heberjeva žena Jaéla 2. »Tisto, čemur ljudje pravijo senca
pograbila šotorski klin, vzela kla- telesa, ni senca telesa, temveč je telo
divo v svojo roko, se mu tiho prib- duše. Pojdi na obalo, obrni hrbet
ližala in zabila klin v njegova sen- proti mesecu in odreži od nog svojo
ca tako, da se je zarinil v zemljo. V senco, ki je telo tvoje duše, in uka-
trdnem spanju se je stresel in umrl. ži svoji duši, naj te zapusti, in ona te
(Sod 4,21) bo zapustila.« (Str. 124)
3. In Bog jih je blagoslovil in rekel: 3. In ko je [duhovnik] prišel na oba-
»Plodite se in množite, napolnite lo, je blagoslovil morje in vsa divja
vse morsko vodovje! In ptice naj se bitja, ki živijo v njem. Blagoslovil je
množijo na zemlji!« (1 Mz 1,22) tudi favne in drobna bitja, ki plešejo
v gozdu, in svetlooka bitja, ki kuka-
jo izza listja. Blagoslovil je vsa bit-
ja tega božjega sveta, in ljudje so bili
polni veselja in začudenja. (str. 154)
Zvezdan (The Star-Child)
1. »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski 1. Z neba je padla zelo svetla in pre
kralj? Videli smo namreč, da je krasna zvezda. (Wilde 2000, 114)
vzšla njegova zvezda, in smo se mu 2. In stari duhovnik ga je večkrat pok-
prišli poklonit.« (Mt 2,2) lical k sebi in ga skušal učiti ljubez-
2. Ne maščuj se in ne bodi zamer- ni do bližnjega […]. Kdo pa si, da
ljiv do sinov svojega ljudstva, tem- prinašaš bolečino v stvarnikov svet?
več ljubi svojega bližnjega kakor (str. 159, 160)
samega sebe; jaz sem Gospod. 3. Pred mestnimi vrati je bil gobavec.
(3 Mz 19,15) (str. 171)
2. In glej, pristopil je gobavec, se pok-
lonil pred njim do tal in rekel:
»Gospod, če hočeš, me moreš očis-
titi.« (Mt 8,2)
Iz preglednice je razvidno, da je Wilde poznal antično literaturo,
Biblijo in druga verstva, da je bil izjemno izobražen in tudi izjemno na-
darjen. Za njegove pravljice bi lahko rekli, da so homo narrans (Uther
349
1. Njegova duša se je navezala na 1. »Mala morska deklica, mala morska
Dino, Jakobovo hčer; vzljubil je deklica, rad te imam! Vzemi me za
dekle in ljubeznivo z njo govoril. (1 ženina, rad te imam!« (Wilde 2000,
Mz 34,3) 114)
2. Potem je Heberjeva žena Jaéla 2. »Tisto, čemur ljudje pravijo senca
pograbila šotorski klin, vzela kla- telesa, ni senca telesa, temveč je telo
divo v svojo roko, se mu tiho prib- duše. Pojdi na obalo, obrni hrbet
ližala in zabila klin v njegova sen- proti mesecu in odreži od nog svojo
ca tako, da se je zarinil v zemljo. V senco, ki je telo tvoje duše, in uka-
trdnem spanju se je stresel in umrl. ži svoji duši, naj te zapusti, in ona te
(Sod 4,21) bo zapustila.« (Str. 124)
3. In Bog jih je blagoslovil in rekel: 3. In ko je [duhovnik] prišel na oba-
»Plodite se in množite, napolnite lo, je blagoslovil morje in vsa divja
vse morsko vodovje! In ptice naj se bitja, ki živijo v njem. Blagoslovil je
množijo na zemlji!« (1 Mz 1,22) tudi favne in drobna bitja, ki plešejo
v gozdu, in svetlooka bitja, ki kuka-
jo izza listja. Blagoslovil je vsa bit-
ja tega božjega sveta, in ljudje so bili
polni veselja in začudenja. (str. 154)
Zvezdan (The Star-Child)
1. »Kje je ta, ki se je rodil kot judovski 1. Z neba je padla zelo svetla in pre
kralj? Videli smo namreč, da je krasna zvezda. (Wilde 2000, 114)
vzšla njegova zvezda, in smo se mu 2. In stari duhovnik ga je večkrat pok-
prišli poklonit.« (Mt 2,2) lical k sebi in ga skušal učiti ljubez-
2. Ne maščuj se in ne bodi zamer- ni do bližnjega […]. Kdo pa si, da
ljiv do sinov svojega ljudstva, tem- prinašaš bolečino v stvarnikov svet?
več ljubi svojega bližnjega kakor (str. 159, 160)
samega sebe; jaz sem Gospod. 3. Pred mestnimi vrati je bil gobavec.
(3 Mz 19,15) (str. 171)
2. In glej, pristopil je gobavec, se pok-
lonil pred njim do tal in rekel:
»Gospod, če hočeš, me moreš očis-
titi.« (Mt 8,2)
Iz preglednice je razvidno, da je Wilde poznal antično literaturo,
Biblijo in druga verstva, da je bil izjemno izobražen in tudi izjemno na-
darjen. Za njegove pravljice bi lahko rekli, da so homo narrans (Uther
349
