Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 137
milena mileva blažić
1. Tedaj se jim je pridružila skupi- 1. Obrazu daje podobo človeško srce,
na hasidejcev, vrlih mož v Izraelu, bodisi v dobro bodisi v hudo.
ki so bili vsi vdani postavi. (1 Mkb Lenoba je velik greh in meni ni
2,42) prav nič všeč, da bi bil kdorkoli od
2. Obrazu daje podobo človeško srce, mojih prijateljev len in malomaren.
bodisi v dobro bodisi v hudo. (Wilde 2000, 47)
(Sir 13,25) 2. »Potemtakem je popolnoma jasno,
3. Bodi velikodušen do reveža, ne da v tvojem značaju ni prave no-
puščaj ga, da bi na vbogajme čakal. benega sočutja,« je rekel pižmovec.
(Sir 29,8) (str. 51)
4. Sebično oko se ne zadovolji s svojim 3. »Kakšne pa so, prosim, po vašem
deležem, hudobna krivičnost mu mnenju dolžnosti vdanega prijate-
suši dušo. (Sir 14,9) lja?« (str. 38)
5. Značaj lažnivega človeka vodi v
nečast in njegova sramota je stalno
z njim. (Sir 20,26)
Imenitna raketa (The Remarkable Rocket)
V celotni pravljici oziroma antipravljici – saj glavni literarni lik,
Imenitna raketa, na koncu tragično konča – Wilde tematizira »sedem
grehov«, predvsem napuh. Implicitno tematizira tudi zvezdniški status,
ne le svojega, ampak tudi drugih. Osnovni zaplet, poleg okvirne zgod-
be (poroka kraljevega sina), je pogovor med pirotehničnimi literarnimi
liki, osrednjim – Imenitno raketo, Bengalskim ognjem in Rimsko svečo.
1. Napuh vodi v pogubo in razkroj, 1. Edino, kar obdrži človeka vse živ-
lahkomiselnost te pa pripelje v ljenje na površju, je zavest, da so vsi
ponižanje in veliko pomanjkanje, drugi neskončno manjvredni, in to
zakaj lahkomiselnost je mati lakote. je občutek, ki sem ga zmeraj gojila.
(Tob 4,13b) (Wilde 2000, 57)
2. Pred razsulom hodi napuh, pred 2. »Slaba raketa? Slaba raketa?« je rek-
padcem ošabnost duha. (Prg 16,18) la, ko se je vrtela v zraku. »Nemogo-
3. Okrási se z vzvišenostjo in veli- če! Slavna raketa, tako je rekel mo-
častvom, obleci se dostojanstvo in žakar. Slabo in slavno se sliši skoraj
sijaj! (Job 40,10) enako in pravzaprav večkrat tudi je
enako.« In je padla v blato. (str. 61)
3. »To bo odposlanstvo,« je rekla rake-
ta in se potrudila, da bi bila videti
kar se da dostojanstvena. (str. 65)
345
1. Tedaj se jim je pridružila skupi- 1. Obrazu daje podobo človeško srce,
na hasidejcev, vrlih mož v Izraelu, bodisi v dobro bodisi v hudo.
ki so bili vsi vdani postavi. (1 Mkb Lenoba je velik greh in meni ni
2,42) prav nič všeč, da bi bil kdorkoli od
2. Obrazu daje podobo človeško srce, mojih prijateljev len in malomaren.
bodisi v dobro bodisi v hudo. (Wilde 2000, 47)
(Sir 13,25) 2. »Potemtakem je popolnoma jasno,
3. Bodi velikodušen do reveža, ne da v tvojem značaju ni prave no-
puščaj ga, da bi na vbogajme čakal. benega sočutja,« je rekel pižmovec.
(Sir 29,8) (str. 51)
4. Sebično oko se ne zadovolji s svojim 3. »Kakšne pa so, prosim, po vašem
deležem, hudobna krivičnost mu mnenju dolžnosti vdanega prijate-
suši dušo. (Sir 14,9) lja?« (str. 38)
5. Značaj lažnivega človeka vodi v
nečast in njegova sramota je stalno
z njim. (Sir 20,26)
Imenitna raketa (The Remarkable Rocket)
V celotni pravljici oziroma antipravljici – saj glavni literarni lik,
Imenitna raketa, na koncu tragično konča – Wilde tematizira »sedem
grehov«, predvsem napuh. Implicitno tematizira tudi zvezdniški status,
ne le svojega, ampak tudi drugih. Osnovni zaplet, poleg okvirne zgod-
be (poroka kraljevega sina), je pogovor med pirotehničnimi literarnimi
liki, osrednjim – Imenitno raketo, Bengalskim ognjem in Rimsko svečo.
1. Napuh vodi v pogubo in razkroj, 1. Edino, kar obdrži človeka vse živ-
lahkomiselnost te pa pripelje v ljenje na površju, je zavest, da so vsi
ponižanje in veliko pomanjkanje, drugi neskončno manjvredni, in to
zakaj lahkomiselnost je mati lakote. je občutek, ki sem ga zmeraj gojila.
(Tob 4,13b) (Wilde 2000, 57)
2. Pred razsulom hodi napuh, pred 2. »Slaba raketa? Slaba raketa?« je rek-
padcem ošabnost duha. (Prg 16,18) la, ko se je vrtela v zraku. »Nemogo-
3. Okrási se z vzvišenostjo in veli- če! Slavna raketa, tako je rekel mo-
častvom, obleci se dostojanstvo in žakar. Slabo in slavno se sliši skoraj
sijaj! (Job 40,10) enako in pravzaprav večkrat tudi je
enako.« In je padla v blato. (str. 61)
3. »To bo odposlanstvo,« je rekla rake-
ta in se potrudila, da bi bila videti
kar se da dostojanstvena. (str. 65)
345
