Page 40 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 40
razprave, študije, papers
tury Ptuj. Despite the pressure of the princely Counter-Reformation, Anna‘s inter-
confessional familial and neighbourly solidarity enabled the school’s survival for al-
most a decade.
Keywords: confessional coexistence, Reformation, Counter-Reformation, Anna Tot-
ting, Podravje
Oče – luteran! Nikdar ne bo prišel v nebesa! Njegova vera ni moja vera.
Če se izve, ga bodo zaničevali vsi ljudje. (Tavčar [1919] 1973, 13)
Strah Izidorja Kalana, protagonista v drugo polovico 17. stoletja
postavljene Visoške kronike, da bodo njegovega očeta Polikarpa »vsi ljud-
je« zaničevali, če njegovo (prepovedano) luteranstvo ne bi ostalo skri-
to, v prostoru in času, kamor je zgodbo umestil Ivan Tavčar, nikakor ni
bil neosnovan. Vendar medkonfesionalno sovraštvo, preganjanje in si-
ceršnje nasilje ni bilo edino, ki je narekovalo družbene odnose v t. i. kon-
fesionalni dobi 16. in 17. stoletja, saj je marsikje po tedanji Evropi obstaja-
lo tudi mirno medkonfesionalno sobivanje. V največjem delu slovenskih
zgodovinskih dežel je pod pritiskom protireformacije ter katoliške pre-
nove sicer izginilo do sredine 17. stoletja, skupaj z ostanki (kripto)pro-
testantskega prebivalstva. A vse dokler so protestanti ostali del lokalnih
skupnosti, četudi le kot javna skrivnost, so obstajale različne oblike so-
bivanja, ki so segale od »praktične« strpnosti do ravnodušnosti do »kri-
voverskih« sosedov.
Enega od primerov medkonfesionalnega sobivanja na Slovenskem
nudi delovanje gospe Ane Totting v zgodnjem 17. stoletju, ki je kljub de-
želnoknežjim protireformacijskim pritiskom na Ptuju več let vzdrževa-
la protestantsko dekliško šolo. To ji je omogočala zaslomba v (vplivnih)
sorodstvenih in medsosedskih vezeh, ki so premoščale konfesionalne
delitve v sicer katoliškem mestu. Kako je bilo to mogoče?
Kaj kmalu po množičnih spreobrnitvah neplemiškega protestantske-
ga prebivalstva pred deželnoknežjimi verskimi komisijami na samem
začetku 17. stoletja se je izkazalo, da rekatolizacija notranjeavstrijskih
mest, trgov in podeželja še ni bila zaključena. Tudi z nemajhnega dela
vojvodine Štajerske so vizitacije župnij ter same župnije po zgolj nekaj
letih znova opozarjale na javno izpričane luterane (npr. Loserth 1907;
Mlinarič 1983; 1994; Pörtner 2001, 144–180). Protestanti v deželnoknež-
248
tury Ptuj. Despite the pressure of the princely Counter-Reformation, Anna‘s inter-
confessional familial and neighbourly solidarity enabled the school’s survival for al-
most a decade.
Keywords: confessional coexistence, Reformation, Counter-Reformation, Anna Tot-
ting, Podravje
Oče – luteran! Nikdar ne bo prišel v nebesa! Njegova vera ni moja vera.
Če se izve, ga bodo zaničevali vsi ljudje. (Tavčar [1919] 1973, 13)
Strah Izidorja Kalana, protagonista v drugo polovico 17. stoletja
postavljene Visoške kronike, da bodo njegovega očeta Polikarpa »vsi ljud-
je« zaničevali, če njegovo (prepovedano) luteranstvo ne bi ostalo skri-
to, v prostoru in času, kamor je zgodbo umestil Ivan Tavčar, nikakor ni
bil neosnovan. Vendar medkonfesionalno sovraštvo, preganjanje in si-
ceršnje nasilje ni bilo edino, ki je narekovalo družbene odnose v t. i. kon-
fesionalni dobi 16. in 17. stoletja, saj je marsikje po tedanji Evropi obstaja-
lo tudi mirno medkonfesionalno sobivanje. V največjem delu slovenskih
zgodovinskih dežel je pod pritiskom protireformacije ter katoliške pre-
nove sicer izginilo do sredine 17. stoletja, skupaj z ostanki (kripto)pro-
testantskega prebivalstva. A vse dokler so protestanti ostali del lokalnih
skupnosti, četudi le kot javna skrivnost, so obstajale različne oblike so-
bivanja, ki so segale od »praktične« strpnosti do ravnodušnosti do »kri-
voverskih« sosedov.
Enega od primerov medkonfesionalnega sobivanja na Slovenskem
nudi delovanje gospe Ane Totting v zgodnjem 17. stoletju, ki je kljub de-
želnoknežjim protireformacijskim pritiskom na Ptuju več let vzdrževa-
la protestantsko dekliško šolo. To ji je omogočala zaslomba v (vplivnih)
sorodstvenih in medsosedskih vezeh, ki so premoščale konfesionalne
delitve v sicer katoliškem mestu. Kako je bilo to mogoče?
Kaj kmalu po množičnih spreobrnitvah neplemiškega protestantske-
ga prebivalstva pred deželnoknežjimi verskimi komisijami na samem
začetku 17. stoletja se je izkazalo, da rekatolizacija notranjeavstrijskih
mest, trgov in podeželja še ni bila zaključena. Tudi z nemajhnega dela
vojvodine Štajerske so vizitacije župnij ter same župnije po zgolj nekaj
letih znova opozarjale na javno izpričane luterane (npr. Loserth 1907;
Mlinarič 1983; 1994; Pörtner 2001, 144–180). Protestanti v deželnoknež-
248
