Page 46 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

SEN students, and their competence in teaching SEN students. The results show that
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
only one tenth of the respondents believe that entrance exams provide sufficient oppor-
tunities to adapt musical assessment of SEN students. Most of the teachers with experi-
ence teaching SEN students had experienced difficulties in teaching these students. Par-
ticularly relevant is the finding that two fifths of the teachers did not feel able to teach any
group of SEN students.
Keywords: music education, students with special educational needs, music school tea-
chers, music school principals, entrance exams, teaching experience, teacher education
and training

Uvod

prašanje glasbenega izobraževanja učencev s posebnimi potrebami (v
1
nadaljevanju UPP) v javnih glasbenih šolah (v nadaljevanju GŠ) je v
Vjavnosti postalo odmevnejše v letu 2022 po objavi Priporočila Zagov-
ornika načela enakosti glede spremembe oziroma dopolnitve Zakona o glasbenih
2
šolah (Zagovornik načela enakosti, 2022). Kljub temu pa pregled znanstve-
nih objav pokaže, da so na diskriminatornost oz. nezadostno pravno ureje-
nost vpisa v določene programe GŠ v zadnjem desetletju opozarjale že številne
raziskovalke (Marčun Kompan, 2019; Peklaj, 2010; Piber, 2016; Smolej Fritz,
2010).
Sprememba Zakona o glasbenih šolah v delu, ki ureja vpis v program
Glasba, ko je predhodno treba opraviti sprejemni preizkus, je le en, nedvom-
no zelo pomemben vidik, toda zagotovo nezadosten za glasbeno izobraževanje
UPP. Poleg pravnega argumenta omogočanja dostopa do javne dobrine, kamor
osnovno glasbeno izobraževanje sodi in bi ga kot podpisniki številnih medna-
rodnih dokumentov (npr. Konvencija o otrokovih pravicah, Konvencija o prav-
icah invalidov, Salamanška izjava) morali zagotavljati, je treba upoštevati tudi
pedagoške argumente. Med njimi je »načelo inkluzije«, kot to zapiše Zago-
vornik načela enakosti (2022), ki predpostavlja jasnejše opredeljevanje same-
ga pojmovanja inkluzivnosti na nacionalni ravni. Ali drugače, za kakovostno
udejanjanje inkluzivnosti bo treba zagotoviti osnovne pogoje na sistemski in
institucionalni ravni, ki bodo učitelje podprli pri udejanjanju tega načela pri
vsakodnevnem pedagoškem delu. To pomeni, da bo treba na nacionalni ravni
oblikovati koncept inkluzivnosti, ki bo nadalje temelj premislekom o normati-
vih, standardih, financiranju, kurikulumu, ocenjevanju napredovanja učencev
in učiteljev ter izobraževanju in usposabljanju pedagoškega kadra – če našte-

1 V nadaljevanju uporabljamo moški spol kot spolno nezaznamovano obliko.
2 Pričujoči članek je nastal v okviru raziskave Inkluzivno glasbeno šolstvo (2022-2023) na Pe-
dagoškem inštitutu, ki jo je naročilo ter financiralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

46