Page 51 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 51

ravnateljev GŠ o sprejemnih preizkusih glasbene nadarjenosti, njihovih izkuš-
           njah dela z UPP in izobraževanju oz. usposabljanju učiteljev na področju glasbe-
           nega izobraževanja UPP. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
           1.   Ali uveljavljeni načini izvedbe sprejemnega preizkusa omogočajo dovolj
               možnosti prilagajanja preverjanja glasbenih sposobnosti pri UPP in so za-
               dosten kriterij za vpis v GŠ?
           2.  Ali so imeli učitelji v GŠ z izkušnjo poučevanja UPP kakšne težave pri pe-
               dagoškem delu z UPP, ki se bistveno razlikujejo od težav pri pedagoškem
               delu z učenci brez posebnih potreb? Kako so se lotili reševanja identifici-
               ranih težav?
           3.   Kako je izkušnja poučevanja UPP vplivala na učitelje v GŠ?
           4.  Za poučevanje katerih skupin UPP se učitelji v GŠ čutijo kompetentne?
           5.  Na kakšne načine bi bilo po oceni učiteljev iz GŠ najsmiselneje organizi-
               rati izobraževanja oz. usposabljanja na področju glasbenega izobraževa-
               nja UPP?


           Raziskovalna metoda                                                  Irena Lesar, Andreja Marčun Kompan, Sabina Autor ◆ o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami


           Uporabili smo komplementarno kombiniranje kvalitativnih in kvantitativnih
           metod, natančneje, pojasnjevalni sekvenčni model (angl. sequential explana-
           tory design), saj smo pričeli z zbiranjem in analizo kvantitativnih podatkov,
           čemur sta sledila zbiranje in analiza kvalitativnih podatkov (Košmerl, 2021;
           Lobe, 2006). Najprej smo izvedli anketiranje ravnateljev GŠ, ki mu je sledilo
           anketiranje učiteljev GŠ. Ugotovitve iz teh anketiranj smo dopolnili s pomoč-
           jo polstrukturiranih intervjujev z ravnatelji, učitelji, s starši in z UPP kot tudi
           opazovanja pouka inštrumenta s pasivno udeležbo (Banjac, 2020).

           Raziskovalni vzorec

           V kvantitativnem delu raziskave se je na povabilo odzvalo 47,8 % (n = 32) rav-
           nateljev GŠ in 10,5 % (n = 185) učiteljev iz GŠ, saj je po Evidenci vzgojno-izo-
           braževalnih  zavodov in  vzgojno-izobraževalnih programov  (Ministrstvo za
           izobraževanje, znanost in šport, b. l.) v šolskem letu 2022/23 v 67 javnih in
           zasebnih GŠ delovalo 1.758 strokovnih delavcev. Med učitelji našega vzorca je
           bilo največ učiteljev inštrumenta (87 %), komorne igre (27 %), nauka o glasbi
           (21 %), orkestra (14 %) in pevskega zbora (5 %). Sodelovali so tudi korepetitor-
           ji (11 %). Med učitelji inštrumenta je bilo največ učiteljev inštrumentov s tip-
           kami (38,7 %), bistveno manj učiteljev godal (17,4 %), pihal (15,5 %) in brenkal
           (14,8 %) ter še manj učiteljev trobil (7,1 %), petja (3,9 %) in tolkal (1,9 %). En so-
           delujoči je učitelj baleta (0,6 %). Glede na regijo lahko ugotovimo, da je dob-
           ra petina v raziskavi sodelujočih učiteljev iz osrednjeslovenske regije (21 %) in

                                                                            51
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56