Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

jemo le najključnejše sistemsko pogojene vidike, med katerimi so nekateri tre-
nutno nespodbudni za delo z UPP v GŠ (npr. merila za napredovanje učiteljev
v nazive, ki dajejo prednost rezultatom učencev GŠ na različnih tekmovanjih,
ne vrednotijo pa drugega pedagoškega dela, ki prispeva k izjemnim individual-
nim napredkom) (Lesar, 2023).
V prispevku bomo pozornost namenili določenim sistemskim vidikom,
ki po oceni ravnateljev in učiteljev iz slovenskih javnih GŠ o(ne)mogočajo ude-
janjanje inkluzivnosti, ter njihovim izkušnjam dela z UPP. Pred tem pa bomo
na hitro predstavili nekatere konceptualne in raziskovalne ugotovitve, relevan-
tne za preučevano temo.

Zakaj vključevati učence s posebnimi potrebami v javne glasbene šole?

Enega od temeljnih razlogov smo omenili že v uvodnem razmisleku, in sicer
ker so slovenske GŠ javna dobrina in naj bi omogočale osnovno glasbeno iz-
obraževanje z namenom, da se bodo posamezniki po zaključku bodisi ljubi-
teljsko glasbeno udejstvovali ali/in nadaljevali svojo profesionalno pot (Zakon
o glasbenih šolah (ZGla-UPB1), 2006, 2. člen). Ker podatkov o vključenosti Irena Lesar, Andreja Marčun Kompan, Sabina Autor ◆ o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami
UPP v javne GŠ na nacionalni ravni ne zbiramo, so edini dostopni in relevan-
tni podatki tisti, ki jih je v svoji doktorski raziskavi pridobila Andreja Marčun
Kompan (2019, str. 218–220), ko je ugotovila, da je bil v šol. letu 2015/16 de-
lež UPP v GŠ le 0,25 %, medtem ko je bilo v preučevanem letu v večinske šole
vključenih 5,9 % osnovnošolcev s statusom UPP.
Toda glasbeno izobraževanje ni obvezno, kot to velja za osnovnošolsko iz-
obraževanje, temveč je omogočeno tistim, ki izrazijo interes po tovrstnem izo-
braževanju in na sprejemnem preizkusu pokažejo določeno raven glasbene na-
darjenosti. Tu pa se pojavijo različne dileme: (a) ali je interes UPP za glasbeno
izobraževanje manjši, podoben ali večji v primerjavi z interesom učencev brez
posebnih potreb; nadalje, (b) ali so glasbene sposobnosti pri UPP nižje, enake
ali višje kot pri učencih brez posebnih potreb; in nenazadnje, (c) ali so sprejem-
ni preizkusi dovolj subtilno izvedeni, da čim objektivneje, zanesljiveje in veljav-
neje ocenijo glasbene sposobnosti tudi pri UPP?
Ker o interesu za glasbeno izobraževanje UPP nismo izsledili raziskav,
tega vidika ne moremo tematizirati. Obstajajo pa nekatere raziskave o glasbe-
nih sposobnostih določenih skupin UPP, ki ugotavljajo, da je npr. pojavnost
absolutnega posluha pri učencih z avtistično motnjo med 5 in 11 % (Romani
idr., 2021), da je precej učiteljev pri teh učencih prepoznalo glasbeni talent (Ho-
urigan in Hourigan, 2009) in da so učenci z avtistično motnjo enako ali celo
uspešnejši pri glasbenem izobraževanju kot učenci, ki posebnih potreb nimajo
(Applebaum idr., 1979). Nadalje smo zasledili raziskave, ki ugotavljajo, da ima-
jo učenci z ADHD (s kinestetično motnjo in motnjo pozornosti) lahko boljše
glasbene sposobnosti na področju melodičnega in ritmičnega posluha (Ravio-
tta in Raviotta, 2018a) ter so lahko na glasbenem področju nadpovprečno us-

47