Page 50 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

v nekaterih okoljih se lahko, zaradi manjšega interesa za določene inštrumen-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
te ali manj prijavljenih otrok, otroke vpiše zgolj na podlagi interesa. Tako mo-
rajo ponekod bodoči učenci GŠ izkazati bistveno večjo glasbeno nadarjenost
na preizkusih kot morda drugje, kjer ni toliko prijavljenih (Zadnik, 2011). Tudi
zaradi tega je na mestu temeljit razmislek, kakšno vlogo naj imajo sprejemni
preizkusi v prihodnosti.
Vključevanje UPP v javne GŠ ni samo upoštevanje pravnih zahtev, pač
pa prinaša številne koristi in seveda tudi izzive vsem sodelujočim v tem proce-
su. Če izhajamo iz okvira razumevanja koristi ukvarjanja z umetnostmi, ki so
ga predstavili avtorji dela Gifts of the Muse (McCarthy idr., 2004), ukvarjanje
z umetnostmi ne prinaša koristi le posamezniku, marveč tudi širši družbi. Pri
tem pa poleg inštrumentalnih koristi za posameznika (npr. izboljšanje samo-
učinkovitosti, testnih rezultatov, učnih spretnosti, zdravja) in za družbo (npr.
razvijanje socialnega kapitala, ekonomska rast) navajajo tudi intrinzične koris-
ti za posameznika (npr. očaranost, uživanje, povečana zmožnost empatije) in
za družbo (npr. oblikovanje družbenih vezi, izražanje skupnosti).
Če izhajamo iz sodobnejših konceptov inkluzivnosti, ki predpostavljajo
transformacijo šolskega sistema (Opertti idr., 2014) in inkluzivnost razumejo
kot večdimenzionalen koncept, v katerem v ospredju ni le učenje in pridobivan-
je formalne izobrazbe (Qvortrup in Qvortrup, 2018; Lesar, 2020), je jasno, da z
vključevanjem UPP v GŠ pridobimo vsi, saj poleg omogočanja kakovostnega in
pravičnejšega glasbenega izobraževanja na tak način omogočamo izkušnje sobi-
vanja v družbi raznolikih ter ustvarjamo odprta, spoštljiva in podporna social-
na okolja. V tem procesu imajo izjemno pomembno vlogo učitelji, in sicer zlasti
tisti, ki so to načelo inkluzivnosti sprejeli kot svoje vodilo pedagoškega delovan-
ja ter so postopoma pridobivali potrebna znanja in spretnosti za delo z različni-
mi učenci. To potrjujejo tudi nekateri raziskovalni izsledki doma in v tujini, saj
so učitelji v GŠ z izkušnjo poučevanja UPP neredko poročali, da je ta izkušn-
ja omogočala njihovo osebnostno rast (Hammel, 2001; Marčun Kompan, 2019;
VanWeelden in Whipple, 2007) in profesionalni razvoj (Adamer, 2001; Marčun
Kompan, 2019; McDowell, 2010; Mnatzaganian, 2004; Zadnik in Habe, 2018).

Namen raziskave

Kakšno je stanje na področju izobraževanja UPP v javnih GŠ, smo povprašali
učitelje in ravnatelje GŠ z javnoveljavnim programom. V raziskovanju smo na-
slovili različne teme (organizacija in financiranje glasbenega izobraževanja UPP,
sprejemni preizkusi glasbene nadarjenosti, izvedba in organizacija pouka inštru-
menta ter nauka o glasbi, seznanjenost učiteljev in ravnateljev z glasbenim izo-
braževanjem ter izobraževanje in usposabljanje učiteljev na področju glasbenega
izobraževanja UPP), ki so omogočile odgovor na temeljno raziskovalno vpraša-
nje. V tem prispevku pa bomo pozornost namenili zlasti stališčem učiteljev in

50