Page 49 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

čin ocenjevanja glasbenih sposobnosti, pač pa tudi zaradi znanega dejstva, da
je razvitost zmožnosti petja, posnemanja in tudi glasbenega spomina močno
pogojena z okoljem, v katerem otrok odrašča (Ebin, 2015; Glasbeni center Ed-
gar Willems, b. l.), kot tudi z morebitnimi specifičnostmi delovanja njegove-
ga telesa. O(ne)mogočanje dostopanja do javnega izobraževanja na temelju de-
javnikov, ki niso posameznikova izbira (družina in/ali hendikep), marveč je to
danost ali udarec usode, kot to slikovito opiše Rawls (1999), pa je v osnovi nep-
ravično in vodi bolj v ohranjanje družbene stratifikacije kot v spodbujanje glas-
beno sposobnih posameznikov. Vse to je še posebej relevantno pri UPP, že za-
radi njihove izjemne heterogenosti. V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami (ZUOPP-1) (2011) je namreč v 2. členu zapisano, da naša država for-
malno identificira devet podskupin UPP, ki so:
otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oz. otroci z
okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi
motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanj-
kljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otro-
ci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Irena Lesar, Andreja Marčun Kompan, Sabina Autor ◆ o glasbenem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami

Pri tem naštevanju podskupin UPP je treba še enkrat spomniti, da imajo
lahko vsi tudi visoke glasbene sposobnosti.
Dvom v objektivnost in zanesljivost trenutno uveljavljenega načina pre-
verjanja glasbenih sposobnosti ter dejstvo okoljske pogojenosti izraznosti glas-
benih zmožnosti otroka bosta pri razmisleku o preoblikovanju sprejemnih pre-
izkusov zahtevala nemajhen napor, da se v predlaganih spremembah čim bolj
upošteva tudi pestrost značilnosti različnih podskupin UPP, in nadalje teme-
ljit premislek, kolikšno težo pri dostopanju do javne dobrine pripisati rezulta-
tom na sprejemnih preizkusih. Opozorila glede petja pri sprejemnem preizku-
su kot enega od pokazateljev glasbene nadarjenosti je moč zaslediti v nekaterih
že objavljenih razpravah (Marčun Kompan, 2019; Piber, 2016), saj nimajo vsi
otroci, bodisi zaradi premalo izkušenj s petjem ali pa zaradi kakršnih koli fi-
zičnih specifičnosti, dobro razvitega pevskega aparata, ki bi jim omogočal me-
lodično izražanje, imajo pa kljub temu visoke glasbene sposobnosti. Zato je
pomembno, da se pri sprejemnih preizkusih upošteva ugotovitev, da slabše iz-
raženih zmožnosti ali celo nezmožnosti petja ne smemo enačiti z nižjimi glas-
benimi sposobnostmi in da bo treba razviti še kakšne druge načine preverjanja
glasbenih sposobnosti.
V kontekstu razprav o enakih možnostih glede dostopa do glasbenega iz-
obraževanja pa je treba opozoriti še na eno značilnost, ki je povezana z raz-
pršenostjo GŠ po Sloveniji. Število otrok, ki jih lahko sprejme GŠ, je namreč
odvisno od kadrovskih in prostorskih kapacitet posamezne GŠ in tudi števila
prijavljenih na preizkus glasbene nadarjenosti ter od morebitne druge ponudbe
glasbenega izobraževanja v določenem kraju. To pomeni, da je dostopnost gle-
de na vpisne pogoje in omejitve GŠ (lahko) precej različna oz. neenotna. Kajti

49