Page 48 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 48

pešni, saj naj bi imeli sposobnost hiperosredotočenosti, glasbene pasaže oz. teh-
             glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
               nično zahtevnejše dele skladb naj bi si zapomnili in obvladovali skozi mišični
               spomin (Raviotta in Raviotta, 2018b). Tudi pri učencih s specifičnimi učnimi
               težavami sta Raviotta in Raviotta (2018a) ugotovila, da imajo lahko boljše glas-
               bene sposobnosti na področju melodičnega posluha pa tudi na področju ritma
               in da so bile sposobnosti na slušnem področju razvitejše pri učencih z disleksi-
               jo, medtem ko so imeli učenci brez primanjkljajev boljše ritmične sposobnos-
               ti (Overy idr., 2003). Sacks (2007) je pri slepih in slabovidnih učencih ugoto-
               vil, da je zelo pogost absolutni posluh. Na podlagi teh ugotovitev in dejstva, da
               reprezentativnih raziskav, ki bi vključevale vse podskupine UPP, ni zaslediti, v
               besedilu izhajamo iz predpostavke, da so glasbene sposobnosti med UPP po-
               dobno razpršene kot med osebami brez posebnih potreb oz. da posebne potre-
               be in glasbena nadarjenost ne korelirajo negativno.
                   Glede sprejemnih preizkusov je Zagovornik načela enakosti (2022) opozo-
               ril, da mora zakonodajalec v zakonu predvideti prilagoditve pri vpisu za UPP,
               v nasprotnem primeru bo Zakon o glasbenih šolah še nadalje omogočal diskri-
               minacijo. Ob tej formalni zahtevi se poraja temeljno vprašanje, kako pri otro-
               cih čim objektivneje in čim bolj nepristransko meriti glasbene sposobnosti na-
               sploh, če vemo, da je izraznost slednjih močno pogojena z okoljem, v katerem
               otrok odrašča, v smislu, koliko je izpostavljen glasbeno bogatemu okolju. V tre-
               nutnem Zakonu o glasbenih šolah (ZGla-UPB1) (2006) je v 23. členu (sprejem-
               ni preizkus) zapisano takole:
                    Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa.
                    Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena je vpis v program predšolske
                    glasbene vzgoje in v program glasbene in plesne pripravnice mogoč brez spreje-
                    mnega preizkusa. Sprejemni preizkus opravljajo učenci pred vpisom. Vsebino
                    sprejemnega preizkusa in druge podrobnosti določa izobraževalni program.
                    Komisijo za sprejemni preizkus in njene naloge določi ravnatelj šole.
                   Ker vsebinske zahteve in načini preverjanja na sprejemnih preizkusih niso
               formalno določeni, načini preverjanja glasbenih sposobnosti v slovenskih glas-
               benih šolah niso poenoteni.

                    Glasbene vsebine, ki se najpogosteje izpostavljajo v fazi sprejemnih preizkusov, so:
                    –   izvajanje ritmičnih in melodičnih vzorcev po metodi imitacije;
                    –   petje poljubno izbrane otroške/ljudske pesmi;
                    –   preverjanje notranjih slušnih zaznav ritmičnih ali/in melodičnih vsebin.
                    [Zadnik, 2011, str. 119]
                   Na sprejemnem preizkusu učitelji v zelo kratkem času ocenijo primernost
               posameznega kandidata za sprejem v GŠ. Ob tem seveda ostaja odprto vpra-
               šanje, ali na ta način dejansko lahko objektivno merimo glasbene sposobnos-
               ti otrok, in sicer ne le zaradi pomisleka, ali je to res objektiven in zanesljiv na-

               48
   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53