Page 97 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

V nadaljnjih raziskavah bi tako bilo treba večjo pozornost nameniti nad-
zorovanemu okolju (prilagoditi čas in hitrost teka, zagotoviti pretečeno pot
enake težavnosti) in zagotoviti najvišjo kakovost merilcev srčnega utripa. Prav
tako bi potrebovali več kandidatov v obeh skupinah ter daljše časovno obdob-
je in večje število ponovitev protokola. Tako bi lahko ugotovitve o morebitnem
vplivu tempa glasbe na posameznika pri zmerni športno-rekreativni dejavno-
sti natančneje preučili in posplošili.

Zaključek

Z raziskavo smo želeli preučiti potencialne učinke glasbe pri rekreativnih špor-
tnikih. Na podlagi analize rezultatov statistično značilnih razlik med srčnim
utripom kandidatov eksperimentalne skupine, ki so tekli ob glasbeni podlagi,
in srčnim utripom kandidatov kontrolne skupine, ki so tekli brez nje, nismo
ugotovili. Nadalje tudi ob zadnjih meritvah ravni aerobne vzdržljivosti nismo
ugotovili statistično značilnih razlik med kandidati eksperimentalne skupine, Eva Hrastar, Jerneja Žnidaršič ◆ ERGOGENI UČINKI GLASBENEGA TEMPA IN ZMOGLJIVOSTI PRI REKREATIVNEM TEKU
ki so tekli ob glasbeni podlagi, in kandidati kontrolne skupine, ki so tekli brez
nje. Kljub temu rezultate prepoznavamo kot spodbudne, saj je bilo pri posa-
meznikih eksperimentalne skupine zaznati manjšo utrujenost in boljše končne
rezultate vzdržljivosti telesa, ki bi lahko nakazovali večjo motivacijo pri teku
ob glasbi v pravem tempu. Menimo, da bi bile na tem področju potrebne na-
daljnje raziskave, kjer bi lahko vključili tudi druge pomembne in zanimive vidi-
ke zaznavanja ergogenega učinka. Obravnavano problematiko prepoznavamo
kot funkcionalno in koristno za posameznika in družbo. V združevanju prete-
klih domnev, ki jih sodobna znanost »na novo« odkriva in potrjuje, smo pre-
poznali priložnost za nadaljnje poglabljanje v področje povezav med koristjo
in užitkom, ki omogočajo vpogled v smeri, o katerih še ni veliko raziskanega.

Literatura

Bacon, C. J., Myers, T. R., in Karageorghus, C. I. (2012). Effect of music-
movement synchrony on exercise oxygen consumption. Journal of Sports
Medicine and Physical Fitness, 52(4), 359–365.
Baldari, C., Macone, D., Bonavolontà, V., in Guidetti, L. (2010). Effects
of music during exercise in different training status. Journal of Sports
Medicine and Physical Fitness, 50(3), 281–287.
Bigliassi, M., Estanislau, C., Carneiro, J. G., Dias Kanthack, T. F., in
Altimari, L. R. (2013). Music: A psychophysiological aid to physical
exercise and sport. Archivos de Medicina del Deporte, 30(5), 311–320.
Bigliassi, M., Leon-Dominguez, U., Franklim Buzzachera, C., Barreto-Silva,
V., in Altimari, L. (2015). How does music aid 5 km of running? Journal
of Strength and Conditioning Research, 29(2), 305–314.

97