Page 101 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40
P. 101
Učinki vključevanja glasbe pri učenju matematike
The Effects of Music Integration in Learning Mathematics
Ela Urek
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
ella.urek@gmail.com
Izvleček: V prispevku preučujemo glasbo kot strategijo za učenje matematike, pri čemer
se je treba osredotočiti na razumevanje, kako glasbo procesirajo možgani. Raziskava, v
kateri je sodelovalo 81 srednješolcev, je pokazala, da največ dijakov glasbo ob učenju ma-
tematike posluša pogosto. Dijaki glasbo, ki jo poslušajo med učenjem matematike oz.
med reševanjem matematičnih nalog, opisujejo kot: tiho, hitro, poznano, sprostitveno,
všečno, veselo, instrumentalno, dinamično. Izkazalo se je, da večina dijakov med uče-
njem matematike oz. med reševanjem matematičnih nalog posluša tisto glasbo, ki jim je
tudi v splošnem všeč.
Ključne besede: učenje, glasba, matematika, prostorsko-časovno sklepanje, matematična
anksioznost
Abstract: In this paper, we study music as a strategy for learning mathematics, where it
is necessary to focus on understanding how the brain processes music. The research, in
which 81 high school students took part, showed that most students often listen to music
while studying mathematics. Students described the music they listen to while learning
mathematics as quiet, fast, familiar, relaxing, likable, happy, instrumental, and dynam-
ic. It turned out that most students listen to the music they like in general while learning
mathematics or solving math problems.
Keywords: learning, music, mathematics, spatial-temporal reasoning, math anxiety
Raba glasbe kot zvočnega ozadja pri učenju matematike
lasba v ozadju je prisotna v mnogih delovnih okoljih, pisarnah, resta-
vracijah, hotelih itn. Poslušamo jo med vožnjo v avtu, med telovad-
Gbo, med spremljanjem oglasov, pravzaprav pri skoraj vsakem opravilu.
Glasba pa je tudi orodje, s katerim ustvarimo želeno razpoloženje, spodbu-
ja nas h gibanju in k plesu, vpliva na počutje, prikliče stare spomine, sprošča.
Schellenberg in Weiss (2013) omenjata, da raziskave, ki preučujejo učinke glas-
be v ozadju na kognitivne sposobnosti, prinašajo raznolike rezultate.
Bloor (2009) je v svoji raziskavi, ki temelji na desetletnikih, prišel do za-
ključka, da reševanje matematičnih nalog v tišini prinaša boljše rezultate kot
reševanje ob glasbi. V dotičnem primeru so učenci ob reševanju nalog poslušali
Izvirni znanstveni članek ◆ Original Scientific Article © Author
https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(40)101-111