Page 102 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

eno izmed Mozartovih del, kar pa lahko, glede na negativen rezultat raziska-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
ve, interpretiramo tudi kot moteč dejavnik pri tovrstnih udeležencih raziska-
ve. Susan Hallam idr. (2002) pa pojasnjujejo, da so učinki glasbe v ozadju na
uspešnost učenja in opravljanja nalog posredovani preko vzburjenosti ter raz-
položenja, namesto da bi vplivali neposredno na kognicijo.
Hipoteza o vzburjenju in razpoloženju je močno povezana s čustvi.
Čustveni odzivi pa so ena glavnih motivacij za poslušanje glasbe, saj naj bi glas-
ba vzbujala osnovna čustva, kot so sreča, žalost in strah (Egermann idr., 2015).
Sloboda in Juslin (2001) pravita, da so avtonomni odzivi, delujoči v ozadju
čustvenega odziva, ki ga povzročijo glasbeni dražljaji, lahko posledica notranjih
in/ali zunanjih glasbenih lastnosti. Notranje glasbene lastnosti so tiste, ki izzo-
vejo čustveni odziv pri poslušalcu kot neposredno posledico glasbenostruktur-
nih značilnosti, kot so intenzivnost, tempo in tonovski način. Zunanje glas-
bene lastnosti pa izzovejo čustveni odziv, ki je povezan z asociacijo glasbenih
značilnosti in osebnimi izkušnjami, dogodki, s kontekstualnimi asociacijami
zvoka (kako posamezniki povezujejo glasbo z določenim okoljem, kontekstom
in okoliščinami) (Sloboda in Juslin, 2001). Gabrielson in Juslin (2003) pojas-
njujeta, da je hiter tempo skladbe pogosto povezan z visoko vzburjenostjo, po-
časen tempo pa z nizko vzburjenostjo, in te razlike v tempu lahko vplivajo na
čustveno zaznavanje poslušalca. Fiziološko delovanje teži k posnemanju rit-
mičnih vzorcev in preko fizioloških povratnih informacij izzove čustva, ki jih
prenaša tempo (Ribeiro idr., 2019). Glasba v ozadju ima tako učinek posredni-
ka, saj vpliva na vzburjenje, vzburjenje pa na učenje.
Ob predpostavki, da glasba lahko izzove pozitivna in negativna čustva, je
mogoče trditi, da glasba ustvarja tudi razpoloženje. Razpoloženje je v tem kon-
tekstu opredeljeno kot splošno afektivno ozadje, ki traja skozi čas brez specifič-
nih dražljajev (Beedie idr., 2005). Pozitivno razpoloženje lahko vpliva na bolj-
ši rezultat učenja, medtem ko negativno razpoloženje lahko učni proces zavira
(Lehmann in Seufert, 2017). Hipoteza o vzburjenju in razpoloženju razlaga, da
lahko poslušanje glasbe spodbudi učenje, pozorni pa moramo biti tudi na sam
tempo glasbe in tonovski način. Skladbe morajo biti v optimalnem tempu in
načinu, da pri učencu vzbudijo ustrezno vzburjenje in razpoloženje (Lehmann
in Seufert, 2017).
Pomembno vlogo pri učenju matematike ob poslušanju glasbe v ozadju pa
ima tudi delovni spomin. Med drugim matematični problemi pogosto vključu-
jejo pomnjenje rezultatov določenih izračunov med izvajanjem drugih mate-
matičnih operacij. Osrednjo vlogo pri delovnem spominu naj bi imel central-
ni izvršitelj, ki nadzoruje podsisteme, kot so: fonološka zanka, vidnoprostorska
skicirka in epizodični medpomnilnik. Fonološka zanka je odgovorna za shran-
jevanje in obdelavo specifičnih zvokov, vidnoprostorska skicirka upravlja z vi-
zualnimi in s prostorskimi informacijami, epizodični medpomnilnik pa na
podlagi predhodnega znanja integrira govorne in vidnoprostorske informaci-
je (Šešok, 2006).

102