Page 36 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

raziskovanju (Radu-Giurgiu, 2021). Namesto tega operne hiše po vsem svetu
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
svoje programe gradijo na majhnem naboru priljubljenih oper iz 18. in 19. sto-
letja. Ker sodobna dela močno odstopajo od zgodnejših, tradicionalnih moj-
strovin, ki uspejo zadovoljiti okus širšega občinstva, njihova uvrstitev v sezono
predstavlja določeno tveganje (Cancellieri in Turrini, 2016). Poleg tega številni
raziskovalci opozarjajo na staranje opernega občinstva (Radu-Giurgiu, 2022), v
družbenem smislu mnoge moti »buržoazni« in elitistični značaj opere (Shah-
ryar, 2019), za mlade pa pomemben dejavnik predstavlja tudi pomanjkanje in-
teresa med vrstniki ter (ne)poznavanje same umetniške zvrsti (Tajtakova in
Arias-Aranda, 2008; Cancellieri in Turrini, 2016).
Poleg institucionalne ambivalentnosti opernih hiš do novih del razisko-
valci opažajo tudi ambivalentnost novih oper (in njihovih ustvarjalcev) do
občinstva. Ta se kaže npr. v nekakšnem predsodku do kategorij, kot so spo-
ročilnost, identifikacija in užitek (Berheide in Stebbins, 2021). Strah pred dolg-
časom je med študenti najpomembnejši razlog, da ne obiskujejo opernih pred-
stav (Tajtakova in Arias-Aranda, 2008). Nezmožnost slediti pripovedi opere,
dojemanje vsebine zgodbe kot neprijetne ali neaktualne ter pomanjkanje želje,
da bi se z njo poistovetili, medtem ko vam izvedba ne ponuja užitka, je lahko
definicija dolgočasja.
Razlogi za upad zanimanja za sodobno glasbo so tako estetske kot tudi fi-
zične narave; raziskovalci omenjajo širjenje estetskega spektra proti estetiki ne-
lepega in grdega s splošno vpeljavo disonanc (Lee, 2015) ter vpliv, ki ga ima le-to
na področja konceptualnih vidikov melodije, tem, jasnosti strukture morfo-
loških enot, simetrije, konstrukcijskega ravnovesja itd., da funkcionirajo kot
mutacije, ki škodujejo prijetnemu, preprostemu in enostavnemu glasbenemu
zaznavanju. V kombinaciji z namenom šokirati občinstvo (Cancellieri in Tur-
rini, 2016) je moderna umetnost tako izgubila kvaliteto svoje zabavne kom-
ponente (Radu-Giurgiu, 2022). Vpliv televizije in kinematografije je ustvaril
precedens v pričakovanjih občinstva do umetnikov ter režiserjev. Občinstvo si
želi, da bi ga o temah in problemih, s katerimi se lahko poistoveti, nagovorili
na pristen in iskren način, z izraznostjo interpretacije in s fraziranjem s čustve-
nim učinkom. Skratka, občinstvo od opernih izvajalcev in same glasbe priča-
kuje osebnost in edinstvenost (Radu-Giurgiu, 2022).
V prispevku se ukvarjamo z iskanjem predlogov za reševanje omenjene
problematike v smeri približevanja kompozicije potrebam sodobnega občin-
stva ter njegovo vpeljavo v svet klasične glasbe, pri tem pa se bomo osredotočili
na mlade. Kot izhodišče bomo analizirali opereto Špedicija Stradivarius, ki jo
je ob 50. obletnici glasbene šole Logatec na libreto Mateje Perpar napisal avtor
prispevka, režiral pa Henrik Neubauer, z namenom vključiti mlade v ustvar-
jalni proces ter jih navdušiti nad glasbeno šolo in klasično glasbo. Kompozi-
cijski proces pisanja operete bomo analizirali predvsem skozi funkcionalne
vidike glasbe, v smislu poslušalčevega doživetja in vplivov, ki naj bi jih posame-
zni kompozicijski pristopi imeli na le-to. Čeprav gre za enega ključnih vidikov

36