Page 38 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

da opereta odseva lokalne posebnosti Logatca, ki je bil v preteklosti npr. znan
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
po furmanstvu.
Zasedba, ki je bila na razpolago, je vsebovala:
– simfonični orkester Cantabile, sestavljen iz profesionalnih glasbeni-
kov in študentov glasbenih akademij ter amaterskih glasbenikov, ki so
zaključili nižjo glasbeno šolo;
– godalni orkester Veris, sestavljen iz učencev glasbene šole;
– balet, sestavljen iz učencev glasbene šole;
– skupino pevskih solistov, sestavljeno iz študentov glasbenih akademij
in učencev glasbene šole.
Za izbor otroških pevskih solistov je na glasbeni šoli potekala avdicija.
Pred lagana dolžina dela je bila 45 minut do ene ure. Takšna dolžina je še obvla-
dljiva za šolsko produkcijo, hkrati pa ni zahtevna za občinstvo.
Ciljna publika predstave so bili najprej starši in sorodniki nastopajočih ter
prebivalci Logatca in njegove okolice, ne glede na stopnjo svoje glasbene izo-
brazbe in odnos do klasične glasbe. Organizatorji so poleg odprte izvedbe na-
črtovali tudi mladinsko matinejo, namenjeno osnovnim šolam, zato so bili po-
sebej izpostavljena ciljna publika otroci in mladi.
Snovanje koncepta

Libreto je napisala mladinska pisateljica Mateja Perpar. Zgodba govori o Nini-
ki, deklici, ki obožuje klasično glasbo in si želi igrati violino. Želja jo pripelje
v konflikt s staršema, posebej z očetom, ki je predstavljen v vlogi stereotipne-
ga materialista. Oče in mama svojo življenjsko ideologijo povzameta z beseda-
mi »red in denar«. Nazadnje starša popustita in Ninika dobi violino svojega
dedka, za katero se kmalu izkaže, da je delo goslarskega mojstra Stradivarija. Po
posvetu z učiteljem na glasbeni šoli se oče odloči, da bo violino prodal in inves-
tiral v svoje špedicijsko podjetje. Niniko njegova odločitev pahne v obup in se
očetu upre. Zgodba se zaključi z očetovim spoznanjem, da ima tudi umetnost
svojo vrednost in potencial, da razveseljuje in povezuje ljudi. Libreto se skladno
z operetnim značajem konča s humorjem: »Lih t'ko pomembno, kot vozit kar-
jolo, je it' na koncerte v glasbeno šolo!«
Da bi bila glasba pristna in bi imela osebno noto, je skladatelj zgod-
bo najprej poskusil »prodati« samemu sebi. Raziskave kažejo, da so notran-
ji (intrinzični) motivatorji, kot sta osebno zanimanje in radovednost, tesno
povezani z ustvarjalnostjo (Jaquith, 2011). Auger Pascale in Richard W. Wo-
odman (2016) navajata štiri tipe intrinzične motivacije v povezavi z ustvarjal-
nostjo, od katerih izražanje in strast uvrščata med egocentrične, misijo in pre-
danost pa med obrnjene proti drugim. S kreativnostjo je povezan tudi občutek
občudovanja in strahospoštovanja oz. stanje, ko te nekaj »prevzame« (Zhang
idr., 2021). V tem oziru lahko tudi na strokoven način razložimo »recepte« o

38