Page 37 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani
P. 37

glasbe kot časovne umetnosti, se takšen pristop v tradicionalni glasbeni anali-
           zi, ki se osredotoča na elemente glasbenega stavka, do sedaj ni veliko uporabljal,
           saj se dojemanje glasbe še vedno povezuje predvsem s subjektivnim in individu-
           alnim. S pomočjo zmogljivih digitalnih tehnologij, ki so odprle pot novim raz-
           iskavam s področja aplikativne psihologije, pa menimo, da je znanost dosegla
           pomemben premik v iskanju razlag tudi za ta vidik glasbene umetnosti.
               Avtorji različnih definicij operete le-to povezujejo z opero in glasbenim
           gledališčem, govorjenim besedilom, s humorjem, z lahkotnostjo, romantično
           sentimentalnostjo in s plesom, izpostavljajo pa tudi njej zgodovinski kontekst
           (Neubauer, 2008; Cambridge University Press, b. l.; Encyclopedia Britannica,
           b. l.a; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, b. l.). Kot nasle-
           dnika operete Neubauer (2008) omenja muzikal.
               Gre torej za zgodovinsko zvrst, ki je doživela svoj vzpon, višek in zaton v   Miha Nahtigal ◆ KOMPOZICIJSKI PROCES USTVARJANJA MLADINSKE OPERETE V 21. STOLETJU
           19. in v prvi polovici 20. stoletja, ali pa lahko opereta išče svoje mesto tudi v so-
           dobnosti? Spletni brskalnik Google pritrjuje prvi hipotezi, saj z njim ne uspe-
           mo najti niti enega rezultata, ki bi vseboval besedno zvezo contemporary oper­
           etta (angl.). Po drugi strani pa ohlapna definicija operete dopušča fleksibilnost,
           ki je po mnenju avtorja prispevka ključna lastnost neke zvrsti pri njeni pre-
           novi in prilagoditvi potrebam modernega občinstva. Bower idr. (2013) opere-
           te opisujejo kot »žanr brez meja«, ki lahko črpa značilnosti iz številnih dru-
           gih žanrov, ne da bi bistveno spremenil ton ali pristop. Poleg tega se opereta že
           po svoji definiciji osredotoča na komponente, ki jim sodobna umetnost ne na-
           menja pretirane pozornosti: razumljivost, lahkotnost in zabavo. Opereto smo
           izbrali, ker menimo, da ima kot taka potencial, da postane vstopna točka manj
           izkušenega občinstva v svet klasične glasbe, preko »sodobne operete« pa bi
           občinstvo lahko navdušili tudi za zahtevnejše in kompleksnejše glasbene zvr-
           sti, kakršna je sodobna opera.


           Metode in potek dela
           Danosti

           Preden smo začeli s pisanjem operete, smo se seznanili z danostmi, ki so zu-
           naj območja našega vpliva, ter ustrezno prilagodili načrt. Opereto  Špedici­
           ja Stradivarius je naročila Glasbena šola Logatec z namenom proslavitve 50.
           obletnice glasbene šole. Med izrecnimi željami naročnika je bila predstavitev
           čim širših kapacitet glasbene šole, med drugim učencev inštrumentov in pe-
           tja, učencev baleta, mladinskega godalnega orkestra Veris ter zunanjih sode-
           lavcev, kot je simfonični orkester Cantabile. Z vsebinske plati je šlo v bistvu za
           promocijo glasbene šole; organizatorji so želeli, da opereta inspirativno vpliva
           na mlado občinstvo, da ga spodbuja k poglobitvi v klasično glasbo in k vpisu
           v glasbeno šolo ter da to naredi na humoren in lahkoten način. Želeli so tudi,

                                                                            37
   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42