Page 101 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
tline, ki lahko s cvetnim prahom kontaminirajo običajne rastline na velike špela centrih, tamara štemberger kolnik, boris miha kaučič
razdalje. Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega kot kemično one-
snaženje, kemikalije se namreč ne razmnožujejo same. Pri genskem onesna-
ženju je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama. Gen-
sko spremenjene rastline, kot npr. soja, bi lahko torej zaradi njim nelastnih
genov proizvajale določene snovi, ki bi lahko povzročile alergije pri ljudeh,
ki na to živilo drugače niso alergični. Morebitna prevelika količina alergenov
v rastlinah, ki se uporabljajo za hrano, lahko predstavlja tveganje za zdravje
alergičnih potrošnikov. Kot tretji razlog so intervjuvanci izpostavili skrb in so-
čutje do živali ter preprečevanje živalske industrije, saj naj bi človeštvo, kot
navajata Francione in Charlton (2014), samo za prehrano letno ubilo kar 57
milijard kopenskih živali. Z raziskavo smo ugotovili, kakšne zdravstvene teža-
ve so imeli intervjuvanci pred veganstvom ter kako je veganski način prehra-
njevanja vplival na njihovo zdravje in počutje. Izpostavili so predvsem težave,
kot so: kronično vnetje, čezmerna telesna masa, problematična koža, želodč-
ne težave, alergije in atopični dermatitis. Mnogi avtorji (Dahlke, 2015; Hastin-
gs et al., 2017) navajajo, da je vzrok škodljivega učinka mesa neugoden vzo-
rec maščobnih kislin, predvsem pa način vzreje živali, pri kateri živali trpijo. V
živalih, ki ne živijo na prostem in se ne prehranjujejo svoji vrsti primerno, se
razvijajo skrajno nezdrave maščobne kisline, kar pomeni, da jedci mesa zau-
žijejo veliko stresnih hormonov. Rådjursöga in sodelavci (2018) menijo, da je
prehranjevanje z rdečim in predelanim mesom povezano s povečanim tve-
ganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, debelosti, srčno-žilnih bolezni
in raka. Poleg prehrane je seveda veliko odvisno tudi od življenjskega sloga:
kajenja, stresa, uživanja alkohola, telesne aktivnosti in duševnega zdravja. Te
značilnosti se med posamezniki razlikujejo, zato je težko ugotoviti povezavo
med prehrano in zdravjem. Trapp in Barnard (2010) menita, da lahko z vege-
tarijanskim in zlasti veganskim načinom prehranjevanja preprečujemo slad-
korno bolezen tipa 2 ali pozitivno vplivamo na njen potek. Prehranjevanje z
rastlinsko prehrano in manjšo vsebnostjo nasičenih maščob preprečuje tve-
ganje za povišano telesno maso in visok krvni sladkor. Veganska prehrana
pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, uravnavanju telesne ma-
se, zniževanju glikemije in zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, bolezni
ledvic in nevropatije. Previdno načrtovane veganske diete z nizko vsebnostjo
maščob so prehransko ustrezne in lahko imajo večjo kakovost prehrane v pri-
merjavi z bolj običajnimi priporočili o prehrani. V našem primeru so prav tako
skoraj vsi intervjuvanci trdili, da jim je s spremembo prehrane uspelo ublažiti
veliko zgoraj naštetih težav in nekatere celo popolnoma odpraviti. Sedaj ima-
jo več energije, bolj urejeno prebavo, ker zaužijejo več vlaknin, ki jih varujejo
pred različnimi črevesnimi boleznimi in pospešujejo prehajanje hrane skozi
prebavni trakt. Tomova in sodelavci (2019) ugotavljajo, da prav tako pozitiv-
no vpliva na črevesno mikrobioto, ki je pomembna za imunski sistem našega
telesa in predstavlja do 70 odstotkov celotnega imunskega odziva. Vlaknine
povečujejo nastajanje mlečnokislinskih bakterij in s tem izboljšajo imunost
proti patogenom in uravnavajo funkcijo črevesja. Veganska prehrana je to-
rej učinkovita pri spodbujanju raznovrstnega ekosistema koristnih bakterij, ki
99
razdalje. Genetsko onesnaženje je nekaj povsem drugega kot kemično one-
snaženje, kemikalije se namreč ne razmnožujejo same. Pri genskem onesna-
ženju je ravno obratno, saj se DNA teoretično lahko razmnožuje sama. Gen-
sko spremenjene rastline, kot npr. soja, bi lahko torej zaradi njim nelastnih
genov proizvajale določene snovi, ki bi lahko povzročile alergije pri ljudeh,
ki na to živilo drugače niso alergični. Morebitna prevelika količina alergenov
v rastlinah, ki se uporabljajo za hrano, lahko predstavlja tveganje za zdravje
alergičnih potrošnikov. Kot tretji razlog so intervjuvanci izpostavili skrb in so-
čutje do živali ter preprečevanje živalske industrije, saj naj bi človeštvo, kot
navajata Francione in Charlton (2014), samo za prehrano letno ubilo kar 57
milijard kopenskih živali. Z raziskavo smo ugotovili, kakšne zdravstvene teža-
ve so imeli intervjuvanci pred veganstvom ter kako je veganski način prehra-
njevanja vplival na njihovo zdravje in počutje. Izpostavili so predvsem težave,
kot so: kronično vnetje, čezmerna telesna masa, problematična koža, želodč-
ne težave, alergije in atopični dermatitis. Mnogi avtorji (Dahlke, 2015; Hastin-
gs et al., 2017) navajajo, da je vzrok škodljivega učinka mesa neugoden vzo-
rec maščobnih kislin, predvsem pa način vzreje živali, pri kateri živali trpijo. V
živalih, ki ne živijo na prostem in se ne prehranjujejo svoji vrsti primerno, se
razvijajo skrajno nezdrave maščobne kisline, kar pomeni, da jedci mesa zau-
žijejo veliko stresnih hormonov. Rådjursöga in sodelavci (2018) menijo, da je
prehranjevanje z rdečim in predelanim mesom povezano s povečanim tve-
ganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, debelosti, srčno-žilnih bolezni
in raka. Poleg prehrane je seveda veliko odvisno tudi od življenjskega sloga:
kajenja, stresa, uživanja alkohola, telesne aktivnosti in duševnega zdravja. Te
značilnosti se med posamezniki razlikujejo, zato je težko ugotoviti povezavo
med prehrano in zdravjem. Trapp in Barnard (2010) menita, da lahko z vege-
tarijanskim in zlasti veganskim načinom prehranjevanja preprečujemo slad-
korno bolezen tipa 2 ali pozitivno vplivamo na njen potek. Prehranjevanje z
rastlinsko prehrano in manjšo vsebnostjo nasičenih maščob preprečuje tve-
ganje za povišano telesno maso in visok krvni sladkor. Veganska prehrana
pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, uravnavanju telesne ma-
se, zniževanju glikemije in zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, bolezni
ledvic in nevropatije. Previdno načrtovane veganske diete z nizko vsebnostjo
maščob so prehransko ustrezne in lahko imajo večjo kakovost prehrane v pri-
merjavi z bolj običajnimi priporočili o prehrani. V našem primeru so prav tako
skoraj vsi intervjuvanci trdili, da jim je s spremembo prehrane uspelo ublažiti
veliko zgoraj naštetih težav in nekatere celo popolnoma odpraviti. Sedaj ima-
jo več energije, bolj urejeno prebavo, ker zaužijejo več vlaknin, ki jih varujejo
pred različnimi črevesnimi boleznimi in pospešujejo prehajanje hrane skozi
prebavni trakt. Tomova in sodelavci (2019) ugotavljajo, da prav tako pozitiv-
no vpliva na črevesno mikrobioto, ki je pomembna za imunski sistem našega
telesa in predstavlja do 70 odstotkov celotnega imunskega odziva. Vlaknine
povečujejo nastajanje mlečnokislinskih bakterij in s tem izboljšajo imunost
proti patogenom in uravnavajo funkcijo črevesja. Veganska prehrana je to-
rej učinkovita pri spodbujanju raznovrstnega ekosistema koristnih bakterij, ki
99
