Page 102 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
iskovanje za znanje, znanje za zdravje podpirajo floro v črevesju. Veganska prehrana običajno pomeni tudi povečan
vnos polnovrednih živil, kot so zelenjava, sadje, stročnice in polnozrnati pe-
kovski izdelki, kar pomeni več zaužitih antioksidantov, vlaknin, vitaminov in
mineralov. Nekaterim je uspelo znižati tudi holesterol in urediti krvni pritisk.
Nekaj jih je omenilo, da imajo sedaj manj težav z nečisto kožo in atopičnim
dermatitisom, ki je pri eni intervjuvanki popolnoma odpravljen. Želodčne te-
žave, ki naj bi se po besedah intervjuvancev pojavljale predvsem po zaužitju
mleka in mlečnih izdelkov, jim je torej z veganskim načinom prehranjevanja
uspelo ublažiti ali odpraviti.
Zaključek
Število pacientov s kroničnimi boleznimi zaradi nezdravega načina življenja
po svetu zelo narašča. Na to zelo vplivata nezdrava prehrana z veliko nasičen�-
imi transmaščobami, prehranskim holesterolom, preveč sladkorja in soli ter
močno predelana hrana, ki je dandanes poceni in dostopna skoraj vsem.
Da se izognejo debelosti, srčno-žilnim boleznim, sladkorni bolezni in raka-
vim obolenjem, se vedno več ljudi odloča za spremembo življenjskega slo-
ga, med njimi tudi vedno več veganov, ki so prepričani, da lahko z veganskim
načinom prehranjevanja obvarujejo svoje zdravje in hkrati še okolje ter živ-
ali. Po mnenju odraslih, ki so se odločili za veganski način prehranjevanja, je
le-ta povezan s pozitivnim zdravstvenim stanjem, vključno z manjšo razšir-
jenostjo povišane telesne mase ali debelosti, srčno-žilnimi boleznimi, pres-
novnim sindromom, hipertenzijo, diabetesom in nekaterimi vrstami raka, ter
pozitivno vpliva na črevesno mikrobioto. Na podlagi intervjujev smo ugot-
ovili, da nihče namreč ni omenil zdravstvenih težav, ki bi jih opažal, odkar
se prehranjuje vegansko, in ki bi jih morebiti povzročila veganska prehrana.
Pri izbiri hrane so sedaj bolj pozorni na vsebovane sestavine, uživajo manj
nezdrave hrane, ki predstavlja veliko tveganje za nastanek kroničnih bolezni.
Intervjuvanci so poleg prehrane spremenili tudi druge navade, ki prav tako
pripomorejo k boljšemu zdravju. Medicinska sestra ima pomembno vlogo
pri promociji zdravega načina prehranjevanja. Vsi zdravstveni delavci mora-
jo namreč upoštevati pristop, ki temelji na razpoložljivih dokazih glede ra-
zličnih prehranskih diet. Ker je veganstvo vedno bolj razširjeno, morajo
poznati značilnosti celovite veganske prehrane, da lahko svojim pacientom
pravilno svetujejo. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedajo, da do-
bro načrtovana veganska dieta, ki temelji na široki raznovrstnosti rastlinske
hrane in izključuje vse živalske derivate, lahko zagotovi ustrezno prehrano
v vseh življenjskih obdobjih, vključno med nosečnostjo, v obdobju dojenja,
prav tako dojenčkom in otrokom v obdobju otroštva. Uravnotežen vegan-
ski način prehranjevanja lahko ustreza vsem energijskim potrebam, če so do-
dane hranilne snovi, ki so bistvene predvsem v občutljivih obdobjih. Še pose-
bej pozorni morajo biti pri nosečnicah, doječih materah in otrocih, mlajših od
dveh let, s povečano potrebo po omega-3-maščobnih kislinah in tistih, ki jih
slabše absorbirajo (starejši, ljudje s sladkorno boleznijo ali drugimi kronični-
mi boleznimi). Smiselno bi bilo v ta namen izbrati medicinsko sestro, ki bi se
100
vnos polnovrednih živil, kot so zelenjava, sadje, stročnice in polnozrnati pe-
kovski izdelki, kar pomeni več zaužitih antioksidantov, vlaknin, vitaminov in
mineralov. Nekaterim je uspelo znižati tudi holesterol in urediti krvni pritisk.
Nekaj jih je omenilo, da imajo sedaj manj težav z nečisto kožo in atopičnim
dermatitisom, ki je pri eni intervjuvanki popolnoma odpravljen. Želodčne te-
žave, ki naj bi se po besedah intervjuvancev pojavljale predvsem po zaužitju
mleka in mlečnih izdelkov, jim je torej z veganskim načinom prehranjevanja
uspelo ublažiti ali odpraviti.
Zaključek
Število pacientov s kroničnimi boleznimi zaradi nezdravega načina življenja
po svetu zelo narašča. Na to zelo vplivata nezdrava prehrana z veliko nasičen�-
imi transmaščobami, prehranskim holesterolom, preveč sladkorja in soli ter
močno predelana hrana, ki je dandanes poceni in dostopna skoraj vsem.
Da se izognejo debelosti, srčno-žilnim boleznim, sladkorni bolezni in raka-
vim obolenjem, se vedno več ljudi odloča za spremembo življenjskega slo-
ga, med njimi tudi vedno več veganov, ki so prepričani, da lahko z veganskim
načinom prehranjevanja obvarujejo svoje zdravje in hkrati še okolje ter živ-
ali. Po mnenju odraslih, ki so se odločili za veganski način prehranjevanja, je
le-ta povezan s pozitivnim zdravstvenim stanjem, vključno z manjšo razšir-
jenostjo povišane telesne mase ali debelosti, srčno-žilnimi boleznimi, pres-
novnim sindromom, hipertenzijo, diabetesom in nekaterimi vrstami raka, ter
pozitivno vpliva na črevesno mikrobioto. Na podlagi intervjujev smo ugot-
ovili, da nihče namreč ni omenil zdravstvenih težav, ki bi jih opažal, odkar
se prehranjuje vegansko, in ki bi jih morebiti povzročila veganska prehrana.
Pri izbiri hrane so sedaj bolj pozorni na vsebovane sestavine, uživajo manj
nezdrave hrane, ki predstavlja veliko tveganje za nastanek kroničnih bolezni.
Intervjuvanci so poleg prehrane spremenili tudi druge navade, ki prav tako
pripomorejo k boljšemu zdravju. Medicinska sestra ima pomembno vlogo
pri promociji zdravega načina prehranjevanja. Vsi zdravstveni delavci mora-
jo namreč upoštevati pristop, ki temelji na razpoložljivih dokazih glede ra-
zličnih prehranskih diet. Ker je veganstvo vedno bolj razširjeno, morajo
poznati značilnosti celovite veganske prehrane, da lahko svojim pacientom
pravilno svetujejo. Pomembno je, da se zdravstveni delavci zavedajo, da do-
bro načrtovana veganska dieta, ki temelji na široki raznovrstnosti rastlinske
hrane in izključuje vse živalske derivate, lahko zagotovi ustrezno prehrano
v vseh življenjskih obdobjih, vključno med nosečnostjo, v obdobju dojenja,
prav tako dojenčkom in otrokom v obdobju otroštva. Uravnotežen vegan-
ski način prehranjevanja lahko ustreza vsem energijskim potrebam, če so do-
dane hranilne snovi, ki so bistvene predvsem v občutljivih obdobjih. Še pose-
bej pozorni morajo biti pri nosečnicah, doječih materah in otrocih, mlajših od
dveh let, s povečano potrebo po omega-3-maščobnih kislinah in tistih, ki jih
slabše absorbirajo (starejši, ljudje s sladkorno boleznijo ali drugimi kronični-
mi boleznimi). Smiselno bi bilo v ta namen izbrati medicinsko sestro, ki bi se
100
