Page 100 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Razprava
Z raziskavo smo ugotovili tri glavne vzroke, zaradi katerih so se intervjuvan-
ci odločili, da se bodo prehranjevali vegansko. Kot prvi razlog navajajo skrb
za lastno zdravje, saj naj bi veganski način prehranjevanja pozitivno vplival
na njihovo zdravje, boljše počutje in s tem na zmanjšanje zdravstvenih težav.
Z novim načinom prehranjevanja so spremenili svoj življenjski slog in v vsak-
danje življenje dodali tudi več drugih aktivnosti, ki spodbujajo zdrav način
življenja. Intervjuvanci navajajo, da so se za veganstvo odločili, ker naj bi bil
to bolj zdrav način prehranjevanja, kar potrjuje tudi Dahlke (2015), ki navaja,
da je veganska hrana bolj zdrava predvsem zaradi tega, ker ne vsebuje žival-
skih beljakovin in maščob ter s tem zmanjšuje možnosti za nastanek številnih
kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka ...).
Dva intervjuvanca sta se za veganstvo odločila zaradi čezmerne telesne ma-
se in povišanega holesterola. S spremembo prehranjevalnih navad sta želela
izgubiti odvečne kilograme in urediti raven holesterola, saj so veganski pre-
hranski vzorci, kot navajajo Gili in sodelavci (2019), povezani z bolj pozitivnim
zdravstvenim stanjem, vključno z manjšo razširjenostjo povišane telesne ma-
se ali debelostjo, srčno-žilnih bolezni, presnovnim sindromom, hipertenzijo,
diabetesom in nekaterimi vrstami raka. Posamezniki, ki se prehranjujejo ve-
gansko, imajo bolj zdrav življenjski slog, manj nezdravih navad (kajenje to-
baka, vnos alkohola) ter nižji indeks telesne mase. Kot drugi razlog intervju-
vanci navajajo skrb za varovanje okolja, saj menijo, da je veganska prehrana
bolj prijazna do okolja, živilska industrija namreč povzroča veliko porabo vo-
de, veliko toplogrednih plinov in odpadkov. Prav tako kot intervjuvanci tudi
Francione in Charlton (2014) navajata, da živinoreja prispeva v ozračje več to-
plogrednih plinov, ki so neposredno povezani z globalnim segrevanjem, kot
izgorevanje fosilnih goriv za transport. Ocenjujeta, da živinoreja proizvede 51
odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeških de-
javnosti. Za pridelavo živil živalskega izvora je potrebna tudi znatna količina
fosfatnih goriv. Da se vse živali nahranijo, je potrebna ogromna količina ra-
stlinske hrane. Ker primanjkuje prostora za polja, v Aziji in Južni Ameriki krčijo
deževni gozd – vsako minuto je samo v Braziliji posekan za šest nogometnih
igrišč velik del pragozda. Živinorejska industrija je tudi velik potrošnik pitne
vode. Pridelovanje krme za živali zahteva izredne količine vode, čezmerna
paša na velikih površinah močno vpliva na vodni cikel, poleg tega pa živino-
reja tudi močno neposredno onesnažuje vodo, česar se intervjuvanci dobro
zavedajo. Čenčur (2014) meni, da je živinoreja eden od sektorjev, ki najbolj
škodljivo vpliva na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva
k onesnaževanju pitne vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov.
Zanjo so potrebne ogromne površine tako za živali kot za proizvodnjo krme.
To povzroča izsekavanje in uničevanje gozdov, čez 70 odstotkov amazonske-
ga gozda je uničenega zaradi živinoreje, tudi za proizvodnjo soje, ki se upo-
rablja kot krma za živali. Poleg tega je živinoreja eden od glavnih razlogov
za izgubljanje biološke raznolikosti in propadanje morskih ekosistemov. Kot
ugotavljajo Selb in sodelavci (2017), ima tudi rastlinska prehrana določene
negativne vplive na okolje, kot so uporaba pesticidov in gensko spremenjene
98
Z raziskavo smo ugotovili tri glavne vzroke, zaradi katerih so se intervjuvan-
ci odločili, da se bodo prehranjevali vegansko. Kot prvi razlog navajajo skrb
za lastno zdravje, saj naj bi veganski način prehranjevanja pozitivno vplival
na njihovo zdravje, boljše počutje in s tem na zmanjšanje zdravstvenih težav.
Z novim načinom prehranjevanja so spremenili svoj življenjski slog in v vsak-
danje življenje dodali tudi več drugih aktivnosti, ki spodbujajo zdrav način
življenja. Intervjuvanci navajajo, da so se za veganstvo odločili, ker naj bi bil
to bolj zdrav način prehranjevanja, kar potrjuje tudi Dahlke (2015), ki navaja,
da je veganska hrana bolj zdrava predvsem zaradi tega, ker ne vsebuje žival-
skih beljakovin in maščob ter s tem zmanjšuje možnosti za nastanek številnih
kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka ...).
Dva intervjuvanca sta se za veganstvo odločila zaradi čezmerne telesne ma-
se in povišanega holesterola. S spremembo prehranjevalnih navad sta želela
izgubiti odvečne kilograme in urediti raven holesterola, saj so veganski pre-
hranski vzorci, kot navajajo Gili in sodelavci (2019), povezani z bolj pozitivnim
zdravstvenim stanjem, vključno z manjšo razširjenostjo povišane telesne ma-
se ali debelostjo, srčno-žilnih bolezni, presnovnim sindromom, hipertenzijo,
diabetesom in nekaterimi vrstami raka. Posamezniki, ki se prehranjujejo ve-
gansko, imajo bolj zdrav življenjski slog, manj nezdravih navad (kajenje to-
baka, vnos alkohola) ter nižji indeks telesne mase. Kot drugi razlog intervju-
vanci navajajo skrb za varovanje okolja, saj menijo, da je veganska prehrana
bolj prijazna do okolja, živilska industrija namreč povzroča veliko porabo vo-
de, veliko toplogrednih plinov in odpadkov. Prav tako kot intervjuvanci tudi
Francione in Charlton (2014) navajata, da živinoreja prispeva v ozračje več to-
plogrednih plinov, ki so neposredno povezani z globalnim segrevanjem, kot
izgorevanje fosilnih goriv za transport. Ocenjujeta, da živinoreja proizvede 51
odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeških de-
javnosti. Za pridelavo živil živalskega izvora je potrebna tudi znatna količina
fosfatnih goriv. Da se vse živali nahranijo, je potrebna ogromna količina ra-
stlinske hrane. Ker primanjkuje prostora za polja, v Aziji in Južni Ameriki krčijo
deževni gozd – vsako minuto je samo v Braziliji posekan za šest nogometnih
igrišč velik del pragozda. Živinorejska industrija je tudi velik potrošnik pitne
vode. Pridelovanje krme za živali zahteva izredne količine vode, čezmerna
paša na velikih površinah močno vpliva na vodni cikel, poleg tega pa živino-
reja tudi močno neposredno onesnažuje vodo, česar se intervjuvanci dobro
zavedajo. Čenčur (2014) meni, da je živinoreja eden od sektorjev, ki najbolj
škodljivo vpliva na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva
k onesnaževanju pitne vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov.
Zanjo so potrebne ogromne površine tako za živali kot za proizvodnjo krme.
To povzroča izsekavanje in uničevanje gozdov, čez 70 odstotkov amazonske-
ga gozda je uničenega zaradi živinoreje, tudi za proizvodnjo soje, ki se upo-
rablja kot krma za živali. Poleg tega je živinoreja eden od glavnih razlogov
za izgubljanje biološke raznolikosti in propadanje morskih ekosistemov. Kot
ugotavljajo Selb in sodelavci (2017), ima tudi rastlinska prehrana določene
negativne vplive na okolje, kot so uporaba pesticidov in gensko spremenjene
98
